Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Četrtek,
11. 2. 2016,
15.20

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

1

Natisni članek

les Slovenj Gradec gozd lesna industrija

Četrtek, 11. 2. 2016, 15.20

8 let

"Slovenska ebenovina" prinesla lepe denarce, a Avstrijec iztrži še več (video)

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

1

Zmagovalec lesne licitacije v Slovenj Gradcu je lastnik gozda v Ljubnem pri Savinji, ki je za hlod gorskega javorja iztržil 12.300 evrov.

"Z današnjo licitacijo smo zadovoljni, cene so vsaj zadovoljive," nam je po jubilejni deseti licitaciji vrednejšega lesa dejal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije organizira dogodek.

Izvedejo jo enkrat letno, udeležba pa je vsako leto boljša, saj lahko lastniki dosežejo tudi nekajkrat višjo ceno lesa.

Hrvat kupoval za italijansko podjetje Vrh lestvice največ vrednih hlodov kroji šesterica kapitalnih gorskih javorjev - gre za vrhunski les, ki se uporablja v pohištveni industriji (kot furnir) in za izdelavo violin, drži pa se ga vzdevek slovenska ebenovina. Na sedmem mestu je macesen.

Najdražji hlod je dosegel ceno 7.550 evrov za kubični meter, kar je skupno naneslo 12.300 evrov, nam je povedal Jeromel. Kupec je Hrvat, a je po njegovih informacijah kupoval za italijansko podjetje.

Drugi najdražji hlod je bil prodan za okrog deset tisoč evrov, še nekaj za od pet do šest tisoč, veliko jih je doseglo ceno med tisoč in dva tisoč evrov. "Letos smo imeli lepo bero kakovostnega lesa. Veliko je bilo tudi povpraševanja po hrastu, ki je v tem času zelo iskana vrsta lesa. Kupujejo pa predvsem Italijani in Nemci," nam je še povedal Jeromel.

Avstrijec za hlode iztrži še več Po njegovem mnenju so licitacije in cene, ki jih lastniki gozdov dosegajo, verodostojen pokazatelj tega, kakšno bogastvo se skriva v slovenskih gozdovih. Tega pa ne - kot strokovnjaki opozarjajo že dolgo časa - ne znamo dobro izkoristiti. "Dejstvo je, da bomo težko konkurirali avstrijskim žagam, ki letno izvozijo dva milijona kubičnih metrov lesa. Naša priložnost je v tem, da oplemenitimo manjše količine zelo vrednega lesa, na primer s proizvodnjo masivnega pohištva," meni Jeromel.

Ob tem razlaga, kako podjetni Avstrijec za hlode z licitacije z malo truda iztrži več. "Lani smo bili na obisku pri Avstrijcu, ki je na lanski licitaciji kupil najdražji hlod. Tega je nato razrezal, posušil in v manjših količinah prodal za od tri- do petkratno ceno," je dejal.

Bo novi državni gozdar razkril, kaj in koliko ima(mo)? Seveda v času, ko kmetijski minister Dejan Židan ustanavlja državno gozdarsko podjetje, ne moremo mimo vprašanja, kaj bo nova ureditev prinesla za licitacije in cene lesa. Jeromel upa predvsem, da bo novi državni gozdar raje pristopil na licitacije.

"Do zdaj lesa iz državnih gozdov skorajda ni bilo na dražbi. Licitiral je le lokalni koncesionar. Kot da bi se koncesionarji bali pokazati, kako vreden les imajo, ker bi potem morali več plačevati državi," je dodal.

Ne spreglejte