Slovenska ljudska stranka o zaposlovanju

1. Koliko novih delovnih mest boste v prihodnjih štirih letih zagotovili državljanom v primeru vstopa v državni zbor in možnosti oblikovanja vlade? In koliko delovnih mest bo morda še ukinjenih? V naslednjih 4 letih potrebujemo vsaj 30.000 novih delovnih mest, ki bi bistveno olajšala javnofinančno konsolidacijo in zmanjšala pritisk na javne blagajne. V programu imamo zapisane konkretne projekte npr. izgradnjo desetih lesnih centrov. Konkretno: vsak prinaša več kot 10 delovnih mest. Drugi konkretni primer: izgradnja logističnega centra za zelenjavo in izgradnja 300–500 ha namakalnih sistemov ob Hidroelektrarni Brežice, kjer je možno v naslednjih 5 letih ustvariti 250–350 delovnih mest. 2. Katere segmente gospodarstva boste za pridobivanje novih delovnih mest prioritetno razvijali? Država ne more sama neposredno ustvarjati delovnih mest, izboljšali bomo poslovno okolje, ki bo omogočilo nove zaposlitve: s spremembo dohodninske lestvice zmanjšati stroške dela in z uvedbo socialne kapice spodbujati delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki jo zdaj ustvarja predvsem malo podjetništvo. Poleg spodbujanja internacionalizacije teh podjetij so največje priložnosti, ki bi jih lahko spodbudil domači trg, večja prehranska samooskrba ter izkoriščanje vodnega in lesnega potenciala. 3. Kakšne pogoje boste ustvarili za ustvarjanje novih delovnih mest? Zagotovili bomo enostavnejše poslovanje, to bo podjetjem povečalo mednarodno konkurenčnost in lahko bodo zaposlovala. Med osnovnimi ukrepi so širitev pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih stroškov, znižanje davčne obremenitve dela, kar lahko dosežemo s spremembami dohodninske lestvice, možnost hitrejšega pridobivanja dovoljenj za investicije. Podjetja bomo birokratsko razbremenili, da se osredotočijo na dejavnost, namesto da se ukvarjajo s »papirologijo«. 4. Kako boste spodbujali podjetja pri zaposlovanju mladih iskalcev zaposlitve? S preoblikovanjem Zavoda za zaposlovanje RS v aktivno Agencijo za delo, ki bi podjetjem zagotavljala začasne delavce, bi mladi dobili možnost pridobivanja izkušenj, ključnih za iskanje redne zaposlitve. Za delodajalce, ki bodo 2 leti pred upokojitvijo starejšega delavca zaposlili mladega delavca z namenom mentorstva, bomo za oba zaposlena za čas prehoda oprostili plačila davkov in prispevkov za 2 leti. Tako bodo mladi pridobili ustrezne izkušnje in se kasneje večinoma redno zaposlili v teh podjetjih. 5. S kakšnimi ukrepi boste spodbudili podjetniški naboj, da boste obrnili trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva? Trend lahko obrnejo samo izvozno naravnana mala in srednje velika podjetja. Država mora biti učinkovit servis, kjer dobijo vse za nove investicije in širitev v najkrajših možnih rokih. Za samozaposlovanje, družinska podjetja in vse, ki bodo začeli s samostojno gospodarsko aktivnostjo, bomo uvedli dodatne administrativne in davčne ugodnosti – degresivno lestvico: prvo leto 100 %, drugo leto 66 % in tretje leto 33 %. Nadaljevati je treba z odpravljanjem birokratskih postopkov poslovanja podjetij. 6. Ali se boste zavzemali za fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo? Zakaj? Menite, da bi jo lahko delodajalci izkoriščali? Fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo potrebujemo iz preprostega razloga, da se v okviru trenutne delovne zakonodaje podjetja bojijo zaposlovati in si raje pomagajo z drugimi začasnimi oblikami zaposlitve, ki pa so z vidika delavskih pravic bolj tvegane. Ne drži, da fleksibilnejša zakonodaja pomeni manj varnosti za delavce: ko se podjetja lažje prilagajajo razmeram na trgu, postajajo konkurenčnejša, s tem pa so njihova delovna mesta varnejša. Ukinili bi zaposlitev za določen čas. 7. Za koliko bi zmanjšali obremenitve (davke) na plače? S spremembami razredov v okviru dohodninske lestvice lahko nemudoma zmanjšamo obremenitev dela za 200 milijonov evrov. Pri plačah visoko izobraženih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost in so danes izjemno obremenjeni, bi blagodejno vplivala že socialna kapica. 8. Ste za socialno kapico (pri katerem znesku bi jo uvedli)? Zakaj? Uvedba socialne kapica je zagotovo nujen ukrep, kajti to je edini način, da najbolj izobražen kader ohranimo doma, hkrati pa v slovensko gospodarstvo pridobimo tudi kakšnega tujega vrhunskega strokovnjaka. Pri katerem znesku jo lahko uvedemo, je v tem trenutku težko oceniti, saj bi bil ta ukrep del načrtovanja proračuna, ki potrebuje resno konsolidacijo. Vendar moramo srednjeročno zagotovo limite za višino vplačanih prispevkov postaviti na evropsko primerljivo raven.