Četrtek, 7. 9. 2023, 22.15
7 mesecev, 3 tedne
Slovenski župniki: eni z luksuznimi avti, drugi komajda preživijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,26
"Pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) nimamo vpogleda v načine pridobivanja premoženja duhovnikov, stanje njihovih nepremičnin ali drugega imetja," pravijo na SŠK.
Ob robu načrtovanega zmanjšanja državnega plačevanja prispevkov verskim uslužbencem smo preverili, kako se sploh financirajo slovenski duhovniki in koliko denarja imajo. "Duhovniki nimajo plače. Živijo od darov vernikov, ki se lahko zelo razlikujejo," so nam pojasnili na Slovenski škofovski konferenci (SŠK). "Imamo župnike, ki se okoli vozijo s prestižnimi avtomobili. Takšne bi najraje suspendiral. Sam pa sem videl tudi župnike, ki brskajo za kovanci in komajda živijo," ob tem dodaja naš sogovornik iz cerkvenih krogov, ki ne želi biti imenovan.
Včeraj je odbor za kulturo državnega zbora dal zeleno luč za nadaljnjo obravnavo zakona o verski svobodi, s katerim namerava vlada delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih stotih znižati na 60 odstotkov. Predlog sicer nadomestilo z zdajšnjih 48 viša na 60 odstotkov, a ker hkrati ukinja trenutno veljavno uredbo o stoodstotnem nadomestilu za prispevke, se bo to dejansko zmanjšalo.
Ob prihajajočih spremembah smo preverili, kako se sploh financirajo slovenski duhovniki in koliko denarja dobijo.
Priporočeni dar za sveto mašo je 23 evrov
"Duhovniki, pa tudi redovniki in redovnice, nimajo plače. Živijo od darov, ki jim jih prostovoljno, v podporo njihovemu delu, izročijo verniki. Prihodki verskih delavcev se zato lahko po višini in rednosti zelo razlikujejo," nam je pojasnil Gabriel Kavčič, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK). Prispevke trenutno duhovnikom plačuje država.
Priporočeni dar za sveto mašo, ki jo, na primer, na željo nekoga župnik daruje za pokojnika ali kakšen drug namen, je trenutno 23 evrov. Za višino priporočenega zneska so se skupaj dogovorili slovenski škofje. "Duhovniki ponavadi sveto mašo darujejo vsak dan, torej je vernikom predlagano, da vsaj v tem obsegu vzdržujejo svoje župnike in duhovnike. Poudarjam, da ne gre za storitev, temveč priporočeni dar, da se verniki lahko orientirajo in vzdržujejo svoje duhovnike, sveta maša pa je darovana v vsakem primeru, saj ne gre za plačljivo storitev. Poleg darov za mašo župnik lahko prejema tudi darove ob pogrebih, porokah in drugih priložnostih," pojasnjuje Kavčič.
Kaj vse vpliva na duhovnikove prihodke?
Kot zapisano, se darovani zneski za maše lahko zelo razlikujejo, na to pa, kot pravi Kavčič, zelo vpliva velikost župnije, "pa tudi, recimo temu, delovna aktivnost duhovnika in njegova bližina ljudem. Pri Slovenski škofovski konferenci nimamo vpogleda v načine pridobivanja premoženja duhovnikov, stanje njihovih nepremičnin ali drugega imetja".
Denar, ki ga ob nedeljskih svetih mašah zberejo s pušico, je na drugi strani namenjen izključno župniji in ne zagotavljanju duhovnikovega osebnega dohodka.
Imajo pravico do dopusta?
Ali imajo duhovniki pravico do dopusta? Kavčič pravi tako: "Po določbah kanonskega prava je župnik oziroma duhovnik lahko zaradi dopusta vsako leto iz župnije odsoten največ en mesec neprekinjeno ali s prekinitvijo. Če pa želi biti župnik iz župnije odsoten več kot en teden, mora o tem obvestiti svojega škofa."
"To bi bil signal države, da njihovo prostovoljno delo ni cenjeno"
Glede sprememb zakona o verski svobodi, s katerimi bi se znižalo nadomestilo za prispevke duhovnikov, pa je izpostavil: "Konkretno to pomeni, da bodo verski delavci morali sami vplačevati prispevke za svoje socialno in pokojninsko zavarovanje. Med duhovniki zaradi precejšnjih razlik v prispevkih velja solidarnost, tako da lahko s pomočjo škofij poskrbimo za vsakogar. Skratka, na dolgi rok nižanje odstotka prispevkov niža stopnjo socialne varnosti slovenskih duhovnikov in verskih delavcev. Predvsem bi sprememba zakonodaje bila signal države, da prostovoljno delo naših duhovnikov, redovnikov in redovnic v očeh vodilnih v naši domovini ni cenjeno niti na simbolni ravni."
"Imamo zakonsko luknjo, ki se je ne desna ne leva vlada noče lotiti"
Pogovarjali smo se tudi s sogovornikom iz cerkvenih krogov, ki ni želel biti imenovan. Po njegovih besedah so razlike v prihodkih slovenskih duhovnikov resnično velike, saj je sistem popolnoma neurejen. "Imamo župnike, ki se okoli vozijo s prestižnimi avtomobili. Takšne bi najraje suspendiral. Danes jih je sicer manj kot nekoč. V vsakem poklicu so pač ekscesi. Sam pa sem videl tudi župnike, ki brskajo za kovanci in komajda živijo," je pojasnil in dodal:
"Verniki so različni. En bi dal pet evrov, nekdo pa sto, pri čemer je zelo nerodno, ko bi sto evrov želela dati stara mama, ki komaj preživi s svojo pokojnino, na drugi strani pa bi nekdo, ki ne ve, kam z denarjem, dal pet evrov. Prostovoljni prispevki vernikov niso obdavčeni, morajo pa biti sledljivi in načeloma jih lahko pregleda inšpekcija. Cerkvi bi bilo bolj v interesu, da bi se spisal zakon, ki bi zadeve tudi davčno uredil tako kot drugje v svetu, da se tudi neha s temi stalnimi očitki o neplačevanju davkov. Zdaj imamo zakonsko luknjo, ki se je nobena vlada, ne desna ne leva, noče lotiti, ker bi to zahtevalo nekaj komunikacije s Cerkvijo."
