Šmarata še vedno odrezana od sveta (video)

Stanovalci nižje ležečega objekta, ki ga je zalila voda, so ostali ujeti v hiši. V Knežaku razmere blažijo s črpalko za prečrpavanje, ki pa ne zadostuje, zato bodo danes namestili še dve.

Župan Loške doline: Naša mornarica je še vedno aktivna Vodostaj Malega Obrha se je ponoči v občini Loška dolina še naprej dvigoval. Župan Loške doline Janez Komidar je povedal, da je njihova mornarica, kot imenujejo gasilce, ki prebivalce prevažajo s čolnom, še vedno aktivna, in najverjetneje bo ostalo tako še nekaj dni.

Objekti na srečo niso ogroženi, je pa zato zalita povezovalna cesta Šmarata-Kozarišče, tako da so prebivalci Šmarate še vedno odrezani od sveta. Vaščani so za silo usposobili stransko pot, ki pa je prevozna le z vozili na štirikolesni pogon in bi jo uporabili le v primeru intervencije oziroma nujne medicinske pomoči.

Župan Komidar upa, da se bo stanje danes stabiliziralo, saj se nivo vode ne dviguje več tako hitro kot pretekle dni. Če se bo vodostaj umiril, bo cesta spet prevozna v nekaj dneh.

Gasilci so s čolnom posredovali tudi v kraju Planina v občini Postojna Gasilci pa so s čolnom danes zjutraj posredovali tudi v kraju Planina v občini Postojna. Voda iz Planinskega polja je zalila hišo, v kateri so ustali ujeti prebivalci, zato so jih morali prepeljati s čolni, je pojasnil poveljnik Gasilske zveze Postojna Marko Simšič. Simšič si je v sredo stanje na terenu ogledal tudi sam. Potrdil je, da voda še narašča, vendar ne s tako intenziteto kot pretekle dni.

Gasilci so v sredo pomagali tudi kmetu iz Planine pri odstranjevanju silažnih bal, ki jih je zalivala voda. Za hlev in živino, ki ju prav tako ogroža voda, pa so že poiskali nadomestno lokacijo, če bi bila selitev potrebna.

Kot je še povedal Simšič, je gladina vode pri Postojnski jami upadla in se sedaj izteka proti Planini. Prav tako je visok vodostaj v Rakovem Škocjanu, voda pa nadaljuje svojo pot proti Planinskemu polju, zato bodo stanje na terenu budno spremljali še naprej.

Nivo vode, ki ogroža vas Knežak, se je umiril Nivo vode, ki ogroža vas Knežak, se je umiril, a še vedno narašča. Kot je povedal Luka Špilar iz Civilne zaščite občine Ilirska Bistrica, stanje ves čas nadzorujejo in vodo prečrpavajo s pomočjo črpalke. Danes pričakujejo še dve, ki bosta črpali vodo na isti lokaciji. Tako bodo lahko ustavili ali vsaj delno omilili naraščanje gladine vode.

Objekti zaradi površinski voda še niso ogroženi, je pa zato sedaj najnižji objekt v Knežaku začela ogrožati podtalnica, ki že pritiska na površje. S črpalkami si še vedno pomagajo tudi v vasi Bač.

Krka se je ponoči vendarle umirila Ob poplavni ogroženosti, predvsem je bilo ponoči najhuje v Kostanjevici na Krki, pa reka kljub visokemu vodostaju ni vdrla v stanovanjske objekte. Je pa prišla vse do vhodnih vrat. Agencija RS za okolje za danes še vedno napoveduje poplavno ogroženost na območjih kraških polj Dolenjskega in Notranjskega krasa.

Kot pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje, se je obseg poplavljenih površin na Ljubljanskem barju ponoči ohranjal. Na izpostavljenih mestih ob strugi se v jugovzhodni in vzhodni Slovenji razlivajo reke Ledava, Ščavnica, Dravinja, Mestinjščica, Sotla in Sevnična. Pretoki teh rek pa so vendarle začeli upadati.

Danes bo prvič zasedala tudi operativna delovna skupina vlade za področje sanacije po ledeni ujmi.

Nove zaposlitve na regijskih centrih za obveščanje Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v sredo zvečer po ogledu poplavljenih območij na Ljubljanskem barju povedal, da bodo področje dela delovne skupine razširili tudi s problematiko poplav. Vlada pa naj bi danes - tako je v torek napovedal obrambni minister Roman Jakič - dokončno odobrila pet novih zaposlitev na regijskih centrih za obveščanje.

Sicer pa bo reka Krka danes še naraščala in bo na vodomerni postaji v Podbočju dosegla 350 kubičnih metrov na sekundo. Pri tem se lahko približa ali doseže posamezna naselja ob srednjem in spodnjem toku. Poplavljene površine bodo tako večje od običajnih.

Še naprej bi lahko poplavljala tudi Ljubljanica Na izpostavljenih mestih ob strugi se razlivajo tudi reke v jugovzhodni in vzhodni Slovenji: Ledava, Ščavnica, Dravinja, Mestinjščica, Sotla in Sevnična, vendar njihovi pretoki upadajo. Reka Kolpa upada tudi v spodnjem toku, vendar še poplavlja na izpostavljenih mestih.

Zaradi večjih količin plavja v območju vodotokov je poplavna ogroženost po državi povečana. Ob povečanem površinskem odtoku lahko pride do premeščanja in zastajanja plavja na izpostavljenih mestih, kar je lahko vzrok za poplavljanje predvsem manjših rek in potokov, še opozarja Arso.