Ponedeljek, 11. 1. 2021, 22.30
3 leta, 4 mesece
Sodniški privilegiji: ministrica hoče več reda pri izplačevanju višjih plač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,72
14
Na pravosodnem ministrstvu pod vodstvom Lilijane Kozlovič menijo, da bi morali sodniki v okviru časa reševanja zahtevnejše zadeve beležiti tudi čas, ko se dejansko ukvarjajo z zadevo.
Konec lanskega leta smo poročali, da sodniki na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga vodi Marjan Pogačnik, prejemajo višje plače v stoodstotnem deležu, čeprav se z reševanjem zahtevnejših zadev ukvarjajo le polovično. Višje plače v stoodstotnem deležu so izplačevali tudi sodnikom, ki so bili z zahtevnejšimi zadevami obremenjeni zgolj 50-odstotno. To so očitno zaznali tudi na pravosodnem ministrstvu pod vodstvom ministrice Lilijane Kozlovič, kjer menijo, da bi morali sodniki v okviru časa reševanja zahtevnejše zadeve beležiti tudi čas, ko se dejansko ukvarjajo z zadevo in ki bi bil podlaga za obračun plače.
Glede na prvi in drugi odstavek 40. c člena zakona o sodiščih okrožnim sodnikom oziroma okrožnim sodnikom svetnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni na specializirani oddelek sodišč, za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, pripadajo plače vrhovnih sodnikov oziroma vrhovnih sodnikov svetnikov.
Sodišče: Število zahtevnejših zadev ne vpliva na višino sodnikove plače
Čeprav vsi sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča, ki so bili lani razporejeni na specializirani oddelek, niso enako oziroma polno obremenjeni s težjimi zadevami, na primer s področja organiziranega kriminala in korupcije, pa so vsi kljub temu prejeli višje plače v stoodstotnem deležu. Najvišje mogoče plače vrhovnih sodnikov so med drugim prejemali tudi sodniki, ki so bili s težjimi zadevami obremenjeni zgolj polovično, preostanek časa pa so namenili navadnim kazenskim zadevam.
Kako se je to odražalo v njihovih denarnicah? Okrožni sodniki so po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju uvrščeni od 50. do 53. plačnega razreda, kar pomeni od 3.009 do 3.385 evrov osnovne bruto plače, okrožni sodniki svetniki pa v 54. plačni razred, kar predstavlja 3.520 evrov osnovne bruto plače. Vrhovni sodniki so uvrščeni v 60. plačni razred, kar predstavlja 4.454 evrov bruto osnovne plače, vrhovni sodniki pa v 61. plačni razred, kar jim prinaša 4.633 evrov bruto osnovne plače.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so prejšnji mesec pojasnili, da število specializiranih zadev, ki jih ima v reševanju posamezni sodnik, ne vpliva na višino njegove plače. Na fotografiji predsednik sodišča Marjan Pogačnik.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so prejšnji mesec pojasnili, da število specializiranih zadev, ki jih ima v reševanju sodnik, ne vpliva na višino njegove plače. Glede izplačevanja plač po 40. c členu zakona o sodiščih pa so dejali, da je ministrstvo za pravosodje že leta 2011 jasno specificiralo, da se čas reševanja zadeve začne z dnem, ko je zadeva dodeljena predsedniku senata oziroma preiskovalnemu sodniku, in da zadeva teče, dokler sodnik ne konča obravnavanja zadeve oziroma ta v vpisniku ni odčrtana.
Ministrstvo: Upošteva naj se čas, ko se dejansko ukvarjajo z zadevo
"V tem časovnem okviru (reševanja zadeve, op. a.) pa sodnik beleži dejanski čas, ki ga je potreboval za posamezno opravilo, ko se torej dejansko ukvarja z zadevo, in je nato podlaga za obračun plače," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.
Na višje plače, ki niso sorazmerne z dejansko obremenitvijo, pa očitno niso več pripravljeni na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi ministrica Lilijana Kozlovič iz kvote SMC. V stališču glede določbe 40. c člena zakona o sodiščih, ki so ga na zaprosilo vrhovnega sodišča podali v začetku lanskega decembra, so na ministrstvu najprej poudarili, da se zavedajo, da dejanska situacija narekuje razporejanje sodnikov v specializirani oddelke glede na pripad zadev in število razpoložljivih sodnikov, zato prihaja do situacij, ko sodniki niso razporejeni v oddelek s polno obremenitvijo, ampak opravljajo delo tudi na matičnem oddelku.
Nato so pojasnili, da gre v skladu z zakonom o sodiščih višja plača sodniku za čas, v katerem rešuje zadeve, ter pojasnili, kdaj začne teči in do kdaj teče čas reševanja zadeve: "V tem časovnem okviru pa sodnik beleži dejanski čas, ki ga je potreboval za posamezno opravilo, ko se torej dejansko ukvarja z zadevo, in je nato podlaga za obračun plače." Posamezni sodniki, ki niso polno obremenjeni z zadevami iz pristojnosti specializiranega oddelka, bi torej morali beležiti, koliko časa so se dejansko ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami, to pa bi bila podlaga za višjo plače.
Ureditev načina evidentiranja in obračunavanja delovnega časa za čas reševanja zadeve iz specializiranega oddelka zakon o sodiščih prepušča sodnemu redu, vendar pa ta evidentiranja še ne določa. Spremembe in dopolnitve sodnega reda so po navedbah pravosodnega ministrstva trenutno v pripravi, s predlagano dopolnitvijo pa bi se v sodnem redu na normativni ravni uredilo evidentiranje dela sodnikov v specializiranem oddelku.
14