Splichal: Ne verjamem, da pritiske na medije izvaja premier

Sociolog Matej Makarovič pa poudarja, da obstajajo kapitalski in politični pritiski na novinarje, vendar vladni pritiski nimajo neposrednih učinkov na vsebino medijev. Spor, ki je nastal med vlado in nekaterimi novinarji, profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) Slavko Splichal vidi predvsem v luči širših svetovnih trendov, ki ogrožajo novinarsko avtonomijo in medijsko raznovrstnost. Kot pravi, verjame opozorilom nekaterih novinarjev, da se nad njimi vršijo pritiski, saj je bilo v zadnjem času "v Sloveniji veliko dogodkov, ki potrjujejo, da pritiski na novinarje obstajajo". Novinarji so dolžni kritizirati oblast Odgovora na vprašanje, kdo je po njegovem konkretno tisti, ki izvaja pritiske na novinarje, nima. Pri tem, kot pravi, ne verjame, da bi pritiske izvajal predsednik vlade ali kdor koli drug na tako visokem položaju osebno: "Zagotovo pa obstajajo t.i. pogajalci, ki tovrstne posle lahko opravljajo v njihovem imenu." Pri tem Splichal poudarja, da nihče, ki vstopa v politiko, ne more računati, da bodo z njim vsi delali v rokavicah in da bo tako rekoč nedotakljiv: "Posebej novinarji so dolžni delati prav to, namreč kritizirati oblast. To je njihov poklic."

Makarovič: Do kapitalskih kot političnih pritiskov na novinarje prihaja že ves čas

Docent na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) Matej Makarovič se strinja, da do tako kapitalskih kot političnih pritiskov na novinarje prihaja že ves čas, vendar po njegovem ne moremo reči, da imajo pritiski s strani vlade kakšen neposreden učinek na vsebino medijev. "Raziskava o medijski svobodi in avtonomnosti medijskega prostora v letu 2007, ki smo jo naredili na fakulteti za uporabne študije, ni pokazala, da bi se pritiski s strani vlade odražali tudi na vsebini, saj osrednji uredniški komentarji v štirih osrednjih tiskanih medijih v nobenem primeru ne odražajo kakšne prevladujoče provladne drže," pravi.

Soavtor peticije pritiskov pod to vlado ni občutil Kljub temu, da naj bi večina novinarjev, ki so podpisali peticijo proti cenzuri, to naredilo iz solidarnosti, soavtor peticije Matej Šurc pa je celo izjavil, da pritiskov pod to vlado ni občutil, Makarovič pojasnjuje, da so v okviru prej omenjene raziskave novinarji v poglobljenih intervjujih in fokusnih skupinah navajali tudi konkretne primere pritiskov, vendar to po njegovem ni glavni problem peticije. "Osebno menim, da je problem z novinarsko peticijo predvsem v tem, da se osredotoča samo na problem ene konkretne vlade, s tem pa preusmerja pozornost od vseh drugih pritiskov, ki jih novinarji danes občutijo. Na Delu se na primer nikoli ni zgodilo kaj tako drastičnega, kot se dogaja zadnje čase na Magu," pravi.

"Politiki ne ljubijo nasprotnikov"

"Očiten in zaskrbljujoč odraz politične arogance in nestrpnosti" pa se Makaroviču zdi zapis poslanca Zares Pavla Gantarja na blogu o tem, da ne bo nič obžaloval, če bo tednik Mag ukinjen, Splichalu pa se zdi razumljiv, saj, kot pravi, "politiki ne ljubijo nasprotnikov".

Makarovič: Ppropad vsakega medija "velika škoda za demokracijo" Ukinitev Maga po mnenju profesorja na FDV ne bi pomenila konec medijskega pluralizma, je pa, kot pravi, propad vsakega medija "velika škoda za demokracijo". Docent na fakulteti za uporabne študije pa pri tem ugotavlja, da je Mag "v nekem smislu že ukinjen": "Mag je predstavljal pomemben del slovenskega medijskega prostora, prispeval je k njegovi raznolikosti in pluralnosti, zato je ta prostor po brutalnem posegu, ki ga je bila deležna Magova ekipa, vsekakor pomembno okrnjen," pravi. Poudarja, da tega ne misli samo o Magu: "Tudi če bi se kaj podobnega, le da v nasprotno smer, zgodilo na primer Mladini, bi bilo to osiromašenje slovenskega medijskega prostora."

Gantar bralce Maga označi kot "vernike teorije zarote" Splichal navedbe poslanca Gantarja, kjer bralce Maga označi kot "vernike teorije zarote" in "ljudi, ki malo ali pa nič berejo", ne razume v slabšalnem pomenu, saj so po njegovih besedah že konec 19. stoletja raziskovalci tiska ugotavljali, da bralci izbirajo časopis, ki je po vsebini skladen z njihovimi prepričanji. "Ta mnenjska skladnost je za bralce zelo pomembna in v tem smislu so najrednejši bralci gotovo 'verniki', ki bi se svojemu časopisu zelo težko 'izneverili'," pravi.

Makarovič pa ugotavlja, da ima sicer vsak načelno pravico, da pove svoje mnenje, "vendar pa takšne izjave največ povedo o samem Pavlu Gantarju, zato je vsak dodaten komentar odveč".