Steinbuch: Za vse je kriv Janez Janša

Kolumnist je v petkovi izdaji časnika Finance zatrdil, da je pred nami nov medijski absurd. "Na prvi pogled se zdi, da gre za reprizo danes že precej zrelativiziranega in vsebinsko problematiziranega 'puča' Društva novinarjev Slovenije, ki se je dogajal septembra in oktobra 2007, torej skoraj pred natanko petimi leti. Takrat sta nase opozorili urednici otroške revije Ciciban, ki sta skupaj s 569 stanovskimi tovarišicami in tovariši svetovno javnost seznanili s Peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji. Dokument, ki bi se ga morali vsi, ki smo delovali v medijih, razveseliti, saj smo se s pritiski občasno soočali pravzaprav vsi," je spomnil. Zapisal je, da so politiki, včasih pa tudi "neolikani poslovneži" radi intervenirali in poskušali doseči svoje. "Posebne razlike med levimi in desnimi ni bilo, le levih je bilo bistveno več. Levica je novinarje in urednike dobivala na svojo stran bolj prefinjeno. Bile so tudi izjeme, vendar bi lahko na splošno ugotovili, da je bilo dolgoletno razmerje moči v medijih 70 proti 30 v korist levice. Vsakič, ko je desnica poskušala spremeniti – in nesporno dejstvo je, da to poskuša tudi tokrat – to zacementirano razmerje, izbruhnejo nemiri," je prepričan Steinbuch. "Za vse, kar se je slabega dogajalo, ne more biti kriv Janša" Povedal je, da je pred petimi leti novinarska peticija svojega naravnega sovražnika prepoznala samo v eni politični stran(k)i, celo več, v osebnosti predsednika vlade Janeza Janše. "Toda za vse, kar se je slabega dogajalo v slovenskem žurnalizmu v zadnjih dvajsetih letih, zagotovo ne moreta biti kriva zgolj on in njegova politična stran(ka). Prav zaradi te nedoslednosti in vsebinske nekorektnosti je bila 'peticija 571' v bistvu že od začetka obsojena na politično polarizacijo in je šla v zgodovino kot dogodek, ki ni ravno okrepil občutka nepristranskosti v slovenskem žurnalizmu," je dejal. "Danes, pet let kasneje, se ne oglašam kot kritik najnovejših aktivnosti Društva novinarjev Slovenije. Ti fantje in punce imajo legitimno pravico, da pišejo pisma komurkoli," je zatrdil in dodal: "Tokratna novinarska 'peticija' nima nič skupnega s tisto iz prejšnje petletke." "Ena glavnih pridobitev našega medijskega socializma, od katerega smo se formalno poslovili leta 1990, so bili samoupravni akti o sodelovanju novinark in novinarjev pri upravljanju, s čemer so časnikarji soodločali o vsem, kar je bilo povezano z njihovo delovno organizacijo. Vse do prelomnega leta 1990 so bili solastniki medijev, ki so jih ustvarjali – podobno kot železarji železarn ali šivilje tekstilnih tovarn. A socializma v industriji je bilo takrat konec, medtem ko se je v medijih v določeni meri ohranil še danes," je pojasnil. Zapisal je še: "Usodna zmota novinarjev, ki so doslej vedno protestirali ob lastniških spremembah v svojih medijskih hišah – četudi so bile zgolj napovedane in do njih kasneje sploh ni prišlo – je namreč povezana s prav to nostalgijo po socializmu: živijo v prepričanju, da so še vedno lastniki medijskih hiš, v katerih so zaposleni." "Tokratna novinarska akcija je čustvena in temelji na govoricah" Prepričan je, da je tokratna novinarska akcija čustvena in temelji na govoricah. "Na strahu pred domnevno nameravanem dvigu davka na dodano vrednost za tiskane edicije z 8,5 na 20 odstotkov!? Ideja, ki nima zadostne podpore niti v koaliciji, kaj šele da bi prišla skozi parlament! Poleg tega je – če smo iskreni – tudi taktično nespametna, celo neumna in ne bi imela omembe vrednih finančnih učinkov. Čemu se torej razburjati zaradi nekakšnih govoric? Sploh pa do takšne mere, da bi o vsem tem pošiljali pisma tujim diplomatom, ki se bodo zgolj ponovno naslajali nad vzhodnoevropskimi plemenskimi običaji," se sprašuje. "Možno je samo pod pogojem, da verjamemo v teorijo zarote. Zlobni JJ je vse noči po nelegitimnem prevzemu oblasti v svoji kleti tuhtal, kako bi dokončno uničil slovenske tiskane medije, dokler se ni naposled spomnil, da jih bo zjebal z dvigom DDV-ja. "Slovenski tiskani mediji imajo dejansko hud problem. Toda to ni niti vlada, še manj govorice o dvigu davka na tiskovine," je zatrdil. "Pravo ozadje letošnje 'oktobrske revolucije' društva novinarjev je povezano s strahom pred takšno prihodnostjo, pred letom 2013, ki bo na medijskem trgu neusmiljeno pokončalo vse, ki se niso hoteli ali se niso bili sposobni prilagoditi času in razmeram. Slovenski žurnalisti, ki se danes ukvarjajo z iskanjem zarote v imaginarni spremembi davčnega zakona, se utegnejo že kmalu ukvarjati z iskanjem službe. To ni grožnja, ampak dejstvo," je sklenil Steinbuch.