Štorklja priletela že decembra

Očitno jo zebe, čeprav je doma v bližini toplih ljudi. Siničevi iz Puževec, od koder je fotografija, pravijo, da so štorkljini sosedje že od leta 1975. Takrat je na električnem drogu zraslo gnezdo in kratki štorkljini kljuni jih razveseljujejo vsako leto. Mimogrede, gospa oziroma gospod štrk je izredno zaposlen in ga ni bilo v gnezdu, ko se je tam mimo vozila in ga poskušala fotografirati naša fotografinja. Pa sta z gospodinjo Marto sklenili pakt in Marta je zgrabila za telefon, ko je štorklja zaokrožila nad streho, naša Nataša pa je zgrabila za fotoaparat in … rezultat je tukaj! Spremljanje poti školjk z GPS Torej domov v Evropo naj bi se že vračale štorklje iz Španije. "Imam podatek, da iz Španije v centralno Evropo štorklje že letijo. Univerza Friburg v Švici namreč z GPS-oddajniki spremlja štorklje. Štorkljam na hrbet pripnejo oddajnike in jih opazujejo," pravi sogovornik. Kot zanimivost – na spletni strani www.nabu.de lahko vidite, kje so in kaj trenutno počnejo štorklje, saj tudi oni spremljajo pet štorkelj v Afriki in eno v Španiji.

Labodji spevi na oljni ogrščici

Zadnja leta je pozimi po pomurskih njivah in jezerih opaziti veliko belih labodov, ki se podnevi selijo od njive do njive, ponoči pa od enega do drugega jezera ali gramoznice.

"Labod pri nas avtohtono ni razširjen, namnožili pa so se, ker so jih ljudje krmili in priseljevali v umetne ribnike," pravi Gregor Domanjko iz Krajinskega parka Goričko.

Labodi ostajajo tudi poleti Labodi so ptice selivke, ki priletijo iz vzhodne ali severne Evrope, prezimijo, nato pa odletijo nazaj. "Pri nas pa so se že tako razmnožili, da ostajajo tudi poleti. Tako ima v Ledavskem jezeru labodji par vsako leto mladiče," pravi Domanjko.

Labodi se na njivah hranijo z zelenimi deli mlade pšenice, radi so tam, kjer raste ohrovt ali oljna ogrščica, pobirajo koruzo in podobno. "Če pa so na vodi, pa jedo tudi vodne polže, školjke ali vodne bolhe," pravi Domanjko, "marca se parijo in takrat se bodo počasi že pripravljali na pot nazaj domov."