Četrtek, 19. 9. 2019, 7.15
4 leta, 7 mesecev
Vlada potrdila predlog proračuna, najvišjega doslej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,85
11
Vlada Marjana Šarca je potrdila predlog proračuna za prihodnji dve leti in ga poslala v državni zbor.
Proračunski uporabniki so očitno našli za skupaj 100 milijonov evrov prihrankov, kot jim je prejšnji teden naložil finančni minister. Vlada je namreč na današnji seji potrdila predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Z njima se odhodki zvišujejo, hkrati pa zasleduje fiskalno pravilo, je sporočila prek Twitterja.
Zgornja meja skupnih dovoljenih odhodkov proračuna je bila za leto 2020 sprva določena pri 10,450 milijarde evrov, kar je 290 milijonov evrov več kot letos in največ doslej. Leta 2021 bi bila lahko skupna poraba še za pet milijonov evrov višja.
A potem ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj prejšnji teden znižal pričakovano gospodarsko rast Slovenije s 3,4 na 2,8 odstotka v letu 2019 ter s 3,1 na tri odstotke v letu 2020, je sklenila vlada znižati proračunske odhodke za skupaj 100 milijonov evrov.
Finančni minister Andrej Bertoncelj je zato proračunskim porabnikom naložil, naj do danes vsak svoje proračunske apetite oklesti za po približno odstotek, kar so, kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal predsednik vlade Marjan Šarec, tudi storili.
Rekorden proračun
Kljub temu bo imela Slovenija rekorden proračun - prihodnje leto bo torej na voljo 10,350 milijarde evrov, proračunski uporabniki pa bodo še vedno večinoma deležni več denarja, kot pa ga imajo na voljo letos.
"To je najpomembnejši dokument, ki ga vlada sedaj pošilja v DZ. V obeh proračunih smo zasledovali cilj, da sta socialno in razvojno naravnana," je izpostavil. Dogajanje bo odvisno od gospodarske rasti. Kot je dejal, "zaenkrat kaže na dvakrat višjo rast, kot je povprečje območja evra, a ne gre si zatiskati oči, da prihaja do določenega ohlajanja; ne govorimo o krizi, a treba je biti pozoren".
K proračunoma je vlada sprejela tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna, ki je po besedah ministra Bertonclja "tehnični izvedbeni dokument", ter spremljajoče dokumente, ki jih sedaj pošilja v DZ. Vlada bo do sredine oktobra pripravila osnutek proračunskega načrta in ga posredovala Evropski komisiji. Vse potrebne dokumente pa bo ministrstvo posredovalo v oceno tudi fiskalnemu svetu.
Socialno in razvojno naravnanost obeh proračunov je izpostavil tudi Bertoncelj. "Veseli me, da imamo proračuna na ravni vlade pod streho. Sta dobra, nista idealna, smo pa sestavili optimalen proračun v danih razmerah," je ocenil. Letos so tako po njegovih besedah "začeli s preventivnimi ukrepi za zmanjševanje potratnosti javne uprave". "Za leto 2020 pa smo se soglasno dogovorili, da znižamo porabo za 100 milijonov evrov oz. po en odstotek na 14 ministrstvih," je dodal.
Že pred sejo je vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović dejal, da so ministrstva našla za 100 milijonov evrov. "Kje znotraj ministrstva so jih našla, pa je odvisno od njihovih prioritet," je dodal.
Usklajevanje predvidoma prihodnji teden
Določene stvari s pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo po besedah Golubovića, urejal poseben oz. interventni zakon, ki pa naj bi ga vlada obravnavala prihodnji teden. "Predlog se bo še usklajeval znotraj koalicije, pričakujem, da bo prihodnji teden na vladi," je dejal in dodal, da bo regres za upokojence višji kot letos, kolikšen bo, je še stvar dogovora.
Predloga davčnega prestrukturiranja vlada danes po njegovih besedah še ne bo obravnavala. "Dogovor je bil, da gresta t.i. mini davčna in pokojninska reforma na vlado malce kasneje, gremo korak po koraku," je opisal.
Glede pogojevanja Levice, da se predlog zakona o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja k obveznemu pripravi do 25. septembra, je Golubović dejal, da "ga ne razume". Dogovor je, da bi bile spremembe uveljavljene s 1. januarjem 2021, zato ni potrebe za hitenje.
"Vzemimo si več časa, saj ga imamo"
"Finančna konstrukcija ni zaprta in ni usklajena. Za pol milijarde evrov je ne moremo zapreti v 20 dneh, kot je to pogojevala Levica. Dobro je, da iščemo vire, vzemimo si več časa, saj ga imamo," je povedal in dodal, da ga normativni del ne skrbi, skrbi pa ga model zagotavljanja sredstev.
Mesec: Po zdaj znanih podatkih proračun ni razvojen in socialen
Po besedah poslanca Levice Luke Mesca ni moč vedeti, ali je proračun za prihodnji dve leti razvojen in socialen, kot pravita premier Šarec in minister Bertoncelj, a po njim znanih podatkih temu ni tako. Med drugim naj bi se ukinjal dodatek za delovno aktivnost, namesto v raziskave in razvoj pa naj bi sredstva šla v obrambo, je dejal.
Po besedah Mesca Levica v proračunska usklajevanja ni bila vključena, prvi proračunski osnutek pa je prejela v sredo ob 18. uri. "Premier je danes zatrdil, da je proračun razvojen in socialen, mi pa pričakujemo, da je slišal kritiko, da so se danes na vladi odpovedali ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, premislili o resničnih prioritetah družbe ter se odločili, da bodo namesto v oklepnike investirali v razvojne dejavnosti," je v izjavi novinarjem v DZ dejal koordinator Levice Mesec.
Tako je podpora Levice proračunu odvisna od tega, ali se bodo z vlado dogovorili glede prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno ter od tega, ali je proračun res razvojen in socialen. Če ne bo takšen, ga bodo v postopku DZ poskušali popraviti z dopolnili.
Če vlada in Levica ne bosta dosegli dogovora glede reforme zdravstvenega zavarovanja, v Levici ne bodo podprli proračuna za prihodnji dve leti. Premier Marjan Šarec še ni povedal, ali bo na glasovanje o proračunu v parlamentu vezal zaupnico.
Na vprašanje, ali se zavzema za to, da bi prenos dopolnilnega zavarovanja uredili skupaj z zakonom o dolgotrajni oskrbi in davčnimi spremembami, pa je vodja poslancev LMŠ odgovoril, da bi v ta paket vključil še pokojninsko reformo. Glede dolgotrajne oskrbe pa, kot je dodal, težko oceni, kje se zadeva nahaja. Vsekakor pa je to pomemben zakon, ki bo zahteval finančni vir.
Tudi minister za zdravje Aleš Šabeder je danes pred sejo vlade dejal, da težko napove, kako bodo zbrali potreben denar ob prenosu zdravstvenega zavarovanja, na sredinem usklajevanju z Levico pa zaradi službenih obveznosti ni bil prisoten in ne pozna dogovora. V petek se bodo usklajevali glede finančnih virov.
"Potem lahko zapremo štacuno in gremo domov"
Na novinarsko vprašanje, kje bodo s proračunom varčevali na zdravstvenem resorju, tudi v luči teh zahtev Levice, pa je odgovoril: "Proračun ministrstva za zdravje bo prihodnje leto predvidoma težak 195 milijonov evrov. Kje naj vzamemo teh 150 milijonov iz ministrstva? Potem lahko zapremo štacuno in gremo domov."
Glede predloga o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja k obveznemu sta tako minister Bertoncelj kot premier Šarec povedala, da je rešitve, kako zapreti finančno konstrukcijo, še treba poiskati. "Pri prenosu zavarovanja moramo doreči, kje bomo dobili najmanj 150 milijonov evrov. Če bomo zvišali prispevne stopnje in obremenili samo delovno aktivno prebivalstvo, ne bo najbolje," je menil premier.
Bertoncelj je spomnil, da je to nosilna naloga ministrstva za zdravje, na ministrstvu za finance pa so naredili izračune. "Za razliko, ki se je pokazala, bo treba poiskati rešitve, ki bodo vodile k cilju in ki bodo javnofinančno vzdržne. Ker naj bi po predlogu Levice in ministrstva za zdravje takšen prenos stopil v veljavo s 1. januarjem 2021, mislim, da si lahko vzamemo čas, da pridemo do dobre rešitve," je sklenil.
Šarec je medtem še povedal, da se glede morebitne vezave zaupnice na sprejem proračunov v DZ še ni odločil. "O zaupnici se še nisem odločil, imamo še nekaj časa. Ko bo zadeva v DZ, se bomo odločali glede na dano situacijo," je dejal.
11