Če se to vendarle ne bi zgodilo, pa bo minister ravnal v skladu z zakonodajo in objavil nov razpis za mesto generalnega državnega tožilca.
Brezigarjevi se mandat izteče v sredo
Državni zbor bo namreč v sredo odločal o imenovanju Zvonka Fišerja za generalnega državnega tožilca. Če bo imenovan, bo na tem mestu zamenjal Barbaro Brezigar, ki ji mandat poteče ravno v sredo.
Tožilcem želijo dati nova pooblastila
Minister Zalar je na srečanju s kandidatom LDS za izolskega občinskega svetnika Borisom Morijem dotaknil tudi sprememb zakonodaje. Pojasnil je, da želijo z namenom pospešitve kazenskih postopkov dati tožilcem nova pooblastila. Tako bodo v roku 14 dni vladi predložili novosti v zakonu o kazenskem postopku, po katerih bodo tožilci lahko obtoženim v zameno za priznanje krivde ponudili nekoliko nižjo kazen.
Zalar je opozoril, da smo ena redkih držav, ki nima takšnega sistema, na tem področju pa so nas začele prehitevati tudi države z območja nekdanje Jugoslavije. Ob tem je poudaril pomen "skesanca", ki lahko pripelje do odkritja pomembnih dokazov, ki lahko obremenijo ostale sostorilce.
Predlaganje dokazov bodo omejili
Na ministrstvu načrtujejo tudi uvedbo t.i. posebnega predobravnavnega naroka. Na njem bosta tožilstvo in obramba skupaj s sodiščem določila dokazni načrt oziroma bo sprejet sklep o tem, katere dokaze se izvede in kdaj. Po tem, razen izjemoma, ne bo več mogoče predlagati novih dokazov, kar bo po Zalarjevem mnenju olajšalo bolj koncentrirano vodenje postopkov in njihovo skrajšanje.
Sedaj namreč tako tožilstvo kot obramba lahko še v končnem govoru, tik pred izrekom sodbe, predlagata izvedbo dokaza, kar vpliva na trajanje procesov, je opozoril minister.
Glavne obravnave tudi popoldne in zvečer
V kratkem bodo spremenili tudi sodni red in zlasti za sodnike na vseh štirih specializiranih oddelkih predpisali strnjeno vodenje obravnav. Da bo to mogoče, jim bodo morali predsedniki sodišč zagotoviti dovolj razpravnih dvoran, ocenjuje Zalar. Kjer to ne bo mogoče, pa "bodo morali uvesti turnuse in se bodo morale glavne obravnave izvajati tudi popoldne in zvečer". Kot dodaja minister, ni nobenega razloga, da se z delom v turnusih ne prične tudi pri nas.
Specializirani oddelki bi sicer lahko začeli delovati takoj po sodnih počitnicah, vendar pod pogojem, da vse postopke zaključijo v naslednjih dveh mesecih. To je izvedljivo, pravi Zalar, ki je zato napovedal velike spremembe na tem področju že v jeseni.
Spremembe zlasti v zadevah gospodarskega kriminala
Vse omenjene spremembe so po Zalarjevih besedah naravnane na pospešitev sojenja v vseh zadevah, vendar s posebnim poudarkom na zadevah gospodarskega kriminala. Pri tem je omenil še spremembo kazenskega zakonika, ki bo šla na vlado še ta mesec in v kateri podrobneje opredeljujejo pojme, kot so gospodarska dejavnost, lažni stečaj, stečajna goljufija in kazniva dejanja na račun javnih financ. Pri tem so upoštevali tudi priporočila računskega sodišča, tako da se zdaj krepi tudi materialno pravni vidik pregona gospodarskega kriminala, je pojasnil minister.
Otroci bodo deležni posebne pozornosti
Z ministrstva za pravosodje so medtem spet spomnili na pripravljene predloge sprememb kazenskega zakonika, ki so trenutno v medresorskem usklajevanju. Izpostavili so, da je ministrstvo pri pripravi novele posebno skrb namenilo varstvu otrok, ki so bili žrtve kaznivih dejanj. Tako predlog sprememb dopolnjuje, spreminja ali na novo določa kazniva dejanja, s katerimi se sankcionira nasilje nad otroki.
V kazenski zakonik vnašajo novo kaznivo dejanje pridobivanje oseb, mlajših od 14 let, za spolne namene. Tako se inkriminira t.i. grooming oz. dogovor storilca z žrtvijo za srečanje z uporabo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij. Če bi temu dogovoru sledilo konkretno dejanje v smeri zlorabe, denimo prihod storilca na dogovorjeni kraj srečanja, bi bili izpolnjeni znaki tega kaznivega dejanja.
Višje kazni za pridobivanje mladoletnih oseb pri ustvarjanju pornografskih vsebin
Kaznivo dejanje nasilja v družini se razčlenjuje, da bo v večji meri ustrezalo različnim konkretnim okoliščinam nasilja in bo hkrati podlaga za oblikovanje sodne prakse. Glede spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let se odpravlja sedanja nepogojna kriminalizacija prostovoljne spolnosti, predvsem med mlajšimi mladoletniki. Po predlogu zakona se namreč storilec ne kaznuje, če je bilo dejanje storjeno z osebo primerljive starosti ali duševne zrelosti. Prav tako novela predvideva zvišanje zaporne kazni za pridobivanje mladoletnih oseb za sodelovanje pri ustvarjanju pornografskih vsebin na do osem let.
1
