Spotkast
Ponedeljek, 15. 4. 2024, 22.03
1 teden, 6 dni
Spotkast z Danom Podjedom
Dan Podjed: Sodobna paranoja je to, da vas nihče ne gleda #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,33
Dan Podjed je antropolog, raziskovalec in od nedavnega tudi avtor znanstvene fantastike. Te dni bo namreč pri Cankarjevi založbi in Založbi ZRC izšel knjižni dvojec Krizolacija, ki vključuje poljudnoznanstveno knjigo o vplivu izolacije med pandemijo koronavirusa na družbo, in znanstvenofantastični roman, ki konceptualno spominja na priljubljeno Netflixovo serijo Črno ogledalo. V pogovoru za Spotkast se je razgovoril o stanju in razvoju družbe, o stoletju avtomobilizma, seriji Esmeralda in evoluciji človeka v homo insulatusa.
"Kaj, če nas nihče ne všečka?"
Dan Podjed je priljubljen družbeni komentator tudi zato, ker zna posvetiti povsem drugačno luč na nekaj vsakdanjega. Denimo na selfieje:
"Zakaj delimo fotografije sebe? Če bi pred 25 leti videli nekoga mojih let, ki na plaži obrne fotoaparat proti sebi, se fotografira, gre potem razviti te fotografije in jih naslednji dan deli ljudem na plaži … kaj bi si mislili o takem človeku? Da je nekaj resno narobe z njim! Danes je to normalno, celo več, danes je to treba narediti. Če greste v Pariz, na Brač ali kamorkoli, pa niste naredili selfieja, zakaj ste pa bili tam? Kak smisel pa ima, če niste označili, da ste bili tam?"
Antropolog Dan Podjed z geslom "sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi".
Še več, obsesijo s selfieji in družbenimi omrežji vidi kot širšo krizo družbe. "Včasih je bila paranoja občutek, da vas ves čas nekdo gleda. Danes pa je ravno obratno. Paranoja je to, da vas nihče ne gleda. Tega vas je strah, da objavite selfie, ko ste pretekli maraton in nihče tega ne pogleda, nihče ne komentira, nihče ne všečka."
Sebe ne izvzema iz te slike. Ko razlaga o tem, kako je svoje otroke spravil od zaslonov, prizna: "Ampak saj moji otroci niso največji problem. Jaz sem res hud infoholik. Ko zagledam ekran, padem not in ne morem stran."
Tehnologije, ki so nas zaznamovale
Kot znanstvenik preučuje človekov vsakdan in pri tem izpostavi, da je prejšnje stoletje najbolj zaznamoval izum avtomobila: "Če samo pogledamo, kako so se oblikovala ameriška mesta – predmestja so lahko nastala zaradi avtomobilov v zasebni lasti."
Avto je zaznamoval cel svet, tudi Slovenijo. "Poselitev Slovenije, kot jo imamo danes, je v dobršni meri posledica te dobe avtomobilizma."
Sam nima avtomobila, a pogovor o tej temi hitro opremi z opozorilom, da je zaradi zagovarjanja življenja brez avtomobila prejel že ogromno kritik, tudi osebnih. Toda vloga antropologije pri načrtovanju prihodnosti se mu zdi ključna: "Zato menim, da je kombinacija antropologije in inženirstva zelo pomembna za prihodnost. Tako nastajajo tudi nove tehnologije, ki so ljudem bolj prijazne, nova prevozna sredstva in javni prevoz, ki upošteva človeka in ga postavlja v središče."
Z antropologom Danom Podjedom se je v Spotkastu pogovarjal s filmologom, prevajalcem in avtorjem Igorjem Harbom.
Ženska, ki je spregledala
Kot drugo pomembno, a vse manj vplivno tehnologijo, izpostavi televizijo, posebej pa se ustavi pri nadaljevankah, ki smo jih nekoč vsi gledali skupaj, in pri eni še posebej. "Te serije so nas povezale, celo tako, da ob določenih časih ni bilo ljudi na cesti. Ko je bila na sporedu Esmeralda, so bili frizerji zaprti – na vratih so imeli listek ‘Med nadaljevanko salon zaprt’. Sploh jim ni bilo treba napisati, katero nadaljevanko. Te serije so nas preoblikovale, zaznamovale in tega zdaj nimamo več."
Spektakularno priljubljenost Esmeralde v Sloveniji pripiše naključni navezavi zgodbe na našo zgodovino in mitologijo ter karizmi glavne igralke Letitie Calderon. "Ona je takrat prišla na letališče Brnik v gorenjski narodni noši z avbo na glavi. Zadela je slovensko bistvo – slepa ženska, ki spregleda. Tukaj se je vse pomešalo: Mojca, Kekec, Pehta … vsa ta mitologija. In ta skromna, revna poštena ženska je spregledala in se zaljubila v tistega, ki ji je odprl oči."
Kot preučevalec družbe in družbenih sprememb pa izrazi tudi nekaj strahu za prihodnost, ki jo v vse večji meri kroji zgolj peščica ljudi. "Tukaj ni globalne zarote, v kateri bi nas klika izbrancev vodila za nos. Drži pa, da od našega načina življenja skupina posameznikov – in med njimi ni nobene posameznice – živi zelo dobro. To so tehnofevdalci, kot jim pravi Janis Varufakis. Mi pa smo vse bolj podatniki novega sistema – ne zgolj podaniki, temveč podatniki."
"Nimamo več časa za odklop," pravi Dan Podjed: "Zato mogoče postajamo manj inovativni, manj izvirni kot ljudje v preteklosti."
"Zadeti od vsebin"
Kot novopečeni avtor znanstvene fantastike mu laskajo primerjave z Georgem Orwellom in njegovim prelomnim romanom 1984, vendar pa opozori, da se ne strinja z njegovo vizijo prihodnosti: "Orwell ni imel prav. Aldous Huxley je imel prav v Krasnem novem svetu. Zadeti smo, zadeti od vsebin, ki se ponujajo po ekranih – to je naša soma. Gledamo vsebine in podrsujemo po ekranu, a hkrati, koga gledamo? Gledamo svoj odsev na zaslonu. Naša soma smo mi sami."
A prvi korak je večja prisotnost, večji fokus na soljudi. "Nimamo več časa za odklop. Zato mogoče postajamo manj inovativni, manj izvirni kot ljudje v preteklosti. Zdi se, da imamo na voljo vse informacije, a prav zaradi poplave informacij ne vemo več, kaj bi z njimi, in si sami ne izmislimo ničesar. Še tiste trenutke, ko bi lahko gledali v zrak in si žvižgali, ko recimo čakamo na avtobus na postaji, gledamo v telefone. Še vaš snemalec zdaj pogleduje na telefon."
