Kitajska zanika uporabo sile
Peking - Kitajske oblasti so pozvale tibetanske protestnike, naj se takoj predajo, obenem pa vztrajajo, da niso uporabile smrtonosne sile pri obvladovanju nemirov ter da so protestniki krivi za smrt 13 ljudi.
Ob tem se vrstijo pozivi predstavnikov tujih držav k nenasilnemu reševanju nemirov, govora pa je tudi o bojkotiranju olimpijskih iger v Pekingu.
Kitajske oblasti so Tibetance, ki so vpleteni v nemire, pozvale, naj se predajo do danes opolnoči, obenem pa so opozorile ljudi, ki jim dajejo zatočišče, da bodo kaznovani.
Aretiranih več sto Tibetancev
Kot je v Pekingu pojasnil predsednik vlade tibetanske avtonomne regije Qiangba Puncog, bodo s tistimi, ki so zagrešili resne zločine, ravnali ostro. Če se bodo sami predali, bodo z njimi prizanesljivi, še večje prizanesljivosti pa bodo deležni, če bodo ob tem razkrili podatke o drugih vpletenih.
Po podatkih tibetanskega centra za človekove pravice in demokracijo, ki ima sedež v Indiji, so sicer kitajske varnostne sile ob iztekajočem se roku za predajo minuli konec tedna v Lhasi aretirale več sto Tibetancev in izvajale hišne preiskave, pri čemer naj bi se osredotočale na mlade tibetanske moške.
Protikitajski protesti
Zaenkrat sicer kaže, da številčne varnostne sile v tibetanski prestolnici zagotavljajo, da se ne bo ponovilo petkovo nasilje, vendar pa imajo veliko dela z ustavljanjem vala protikitajskih protestov v drugih zahodnokitajskih regijah z večjim številom tibetanskega prebivalstva.
Kitajske sile po lastnih navedbah niso uporabile strelnega orožja proti protestnikom, obenem pa so slednje okrivile, da so nasilno ubili omenjenih 13 nedolžnih civilistov.
EU poziva vse strani k zadržanemu ravnanju
Slovensko predsedstvo Evropske unije je ob nemirih v Tibetu vse strani pozvalo, naj ravnajo zadržano. Kitajske oblasti poziva, naj se vzdržijo uporabe sile proti tistim, ki so vpleteni v nemire, protestnike pa poziva, naj se odrečejo nasilju, so sporočili iz slovenskega predsedstva EU. Obe strani predsedstvo tako poziva, da vzpostavita vsebinski in konstruktiven dialog s ciljem doseči trajnostno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse in bi v celoti spoštovala tibetansko kulturo, religijo in identiteto.
Sožalje družinam žrtev
EU, ki izraža sožalje družinam žrtev, od kitajskih oblasti tudi zahteva dodatna pojasnila glede razmer, obenem pa poudarja pomen pravice do svobode izražanja in mirnega protestiranja. "Pozivamo kitajske oblasti, da se na demonstracije odzovejo v skladu z mendarodno priznanimi demokratičnimi načeli," je še zapisalo predsedstvo in dodalo, da EU podpira tudi miroljubno spravo med kitajskimi oblastmi ter dalajlamo in njegovimi predstavniki.
Poziv ZN, naj v Tibet pošljejo delegacijo
Medtem ko kitajska stran pravi, da je njen odgovor na proteste obrzdan, pa tibetanski premier v izgnanstvu Samdhong Rinpoche trdi, da je bilo v kitajskih ukrepih proti protestom v tibetanski prestolnici Lhasa in himalajski regiji ubitih okrog 100 ljudi.
Po podatkih tibetanskega parlamenta v izgnanstvu je v množičnih protestih, ki so se začeli 10. marca v Lhasi in drugih območjih Tibeta, verjetno umrlo celo več sto ljudi. Zato pozivajo ZN in mednarodno skupnost, da v Tibet pošljejo svojo delegacijo.
Izgon tujih novinarjev
Tudi pričanja očividcev niso v skladu s pojasnili kitajske vlade. Kitajski prebivalci in turisti v Lhasi namreč pravijo, da so videli in slišali streljanje tako v petek, ko so bili nemiri največji, kot prek konca tedna.
Kitajska je sicer iz Lhase izgnala tuje novinarje, tako da je tamkajšnje dogajanje tako rekoč nemogoče preveriti, turistom pa ne izdaja več dovoljenj za vstop v Tibet. Tistim, ki so že v Tibetu, svetuje, da regijo zapustijo v prihodnjih dneh, poroča dpa. Po nekaterih podatkih naj bi kitajske oblasti danes k odhodu iz Lhase pozvale tudi predstavnike mednarodnih nevladnih organizacij.
Odzivi mednarodne skupnosti
Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki se z obrambnim ministrom Robertom Gatesom mudi na obisku v Moskvi, je ob vsem tem danes pozvala Peking, naj začne pogovore z dalajlamo, tibetanskim duhovnim voditeljem v izgnanstvu. Dalajlama pa se je v nedeljo na svojem sedežu v izgnanstvu v Indiji opredelil proti kitajskemu, kot je sam dejal, "zakonu terorja" v Tibetu.
K nenasilnemu reševanju tibetanskih nemirov je Kitajsko danes pozval tudi indijski zunanji minister Pranab Mukherjee, rusko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so kitajski odnosi z dalajlamo "interna zadeva" Pekinga.
Grožnje z bojkotom olimpijskih iger
Na dogodke se je odzval tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. V svoji izjavi za javnost je izrazil zaskrbljenost nad dogodki v Tibetu, obenem pa pozval obe strani, naj ustavita nasilje.
Ob vsem tem se v javnosti že pojavljajo ugibanja o morebitnem bojkotiranju letošnjih olimpijskih iger v Pekingu. Podpredsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je tako v pogovoru za nemški časnik Bild am Sonntag dejal, da nekateri vrhunski športniki zaradi krvavega zatiranja protestov razmišljajo o bojkotiranju letošnjih olimpijskih iger v Pekingu.
Predsednik Evropskih olimpijskih komitejev Parick Hickey pa je na današnjem sestanku predsednikov nacionalnih olimpijskih komitejev članic Evropske unije na Brdu pri Kranju o vprašanju morebitnega bojkota letošnjih olimpijskih iger v Pekingu dejal: "Mi smo športna organizacija in se v politična vprašanja ne bomo vmešavali."
Foto: Reuters
