ZDA in Poljska podpisali sporazum o protiraketnem ščitu

"Pogajanja so bila zelo težavna, vendar prijateljska," je po podpisu sporazuma dejal poljski premier Donald Tusk. Z današnjim podpisom so se namreč uradno končala več kot leto dni trajajoča pogajanja o postavitvi dela ameriške protiraketne obrambe na Poljskem, strani pa sta po besedah Tuska "dosegli glavne cilje, kar pomeni, da sta tako Poljska kot ZDA bolj varni".

Pogajanjem med Poljsko in ZDA je ves čas močno nasprotovala Rusija, saj je mnenja, da je protiraketni ščit uperjen proti njej in njenemu arzenalu strateških jedrskih raket. O tem so Rusi še bolj prepričani po četrtkovem dogovoru poljske in ameriške strani, saj je do sklenitve sporazuma prišlo ravno v času, ko se je Rusija zapletla v oborožene vojaške spopade z Gruzijo, za katero trdno stojijo ZDA. To naj bi bil po mnenju Moskve dodaten dokaz, da želijo ZDA ščit obrniti proti Rusiji in ne proti t.i. malopridnim državam, kot sta Iran in Severna Koreja.

Rusija grozi z uporabo jedrskega orožja

Posebej po četrtkovem dogovoru so se ruske grožnje Poljski še okrepile. Že dan po sprejetju dogovora je namreč namestnik načelnika generalštaba ruske vojske Anatolij Nogovicin poljski izrekel izredno ostro opozorilo. Poudaril je, da bo Poljska s postavitvijo dela ščita "sama sebe napravila za tarčo". Ob tem je tudi dodal, da ruska vojaška doktrina v takih primerih dovoljuje uporabo jedrskega orožja, v tem primeru za napad na Poljsko.

ZDA so ruske obtožbe vseskozi vztrajno zanikale, nazadnje danes po podpisu sporazuma. Riceova je namreč znova poudarila, da gre za obrambni sistem, ki ni uperjen proti nikomur. Pridružil se ji je tudi poljski predsednik Lech Kaczynski, ki je prav tako poudaril, da gre zgolj za obrambni sistem.

Poljaki naklonjeni postavitvi protiraketnega ščita

Poljaki sicer postavitev protiraketnega ščita večinoma podpirajo, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je v ponedeljek objavil poljski dnevnik Rzeczpospolita. 58 odstotkov Poljakov ščit podpira, 37 odstotkov vprašanih pa mu nasprotuje. Dobra petina vprašanih meni, da postavitev tovrstne obrambe na poljsko varnost ne bo imela vpliva, 45 odstotkov pa jih je prepričanih, da bodo zaradi postavitve ščita bolj varni.

Dogovor sicer predvideva, da bo na Poljskem postavljenih deset prestreznikov raket, ki jih bo dopolnjeval radar v sosednji Češki. Protiraketni ščit naj bi zgradili med letoma 2011 in 2013, s tem pa naj bi bilo na Poljskem nameščenih tudi nekaj sto ameriških vojakov, ki bi vzdrževali ameriško vojaško oporišče.

Ameriška stran se tako o postavitvi protiraketne obrambe dogovarja tudi s Češko, s katero je podoben sporazum kot danes s Poljsko podpisala že julija. Oba sporazuma morajo, da bi postala veljavna, sedaj potrditi še poslanci češkega in poljskega parlamenta.

Strokovnjaki Rdečega križa na poti v Južno Osetijo

Varnostne razmere v Gruziji se izboljšujejo, zato lahko humanitarni delavci lažje opravljajo svoje delo, a še vedno ni dostopa do Južne Osetije, ugotavlja Evropska komisija. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je sicer že dobil zeleno luč za prihod v Južno Osetijo in naj bi tja prispel danes popoldne.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je strokovnjakom Rdečega križa dovolil prihod v Južno Osetijo, ki so jo po vdoru gruzijske vojske zavzele ruske sile. Humanitarnim delavcem so po njegovih besedah prihod dovolile tudi oblasti Južne Osetije. Dodal je, da je območje močno potrebno pomoči.

Pomoč pri združevanju ločenih družin

Prve ekipe ICRC bodo po njegovih besedah ocenile potrebe razseljenih ljudi, stanje tamkajšnjega zdravstva in poskusile ponovno združiti družine, ki so bile ločene zaradi sporov na tem ozemlju.

Razseljenih okoli 80.000 ljudi

Kellenberger ocenjuje, da je v Gruziji okoli 80.000 razseljenih ljudi, med katerimi so tudi Gruzijci iz mest Južne Osetije, ki so jih prizadeli spopadi. V gruzijskih bolnišnicah, ki jih je Kellenberger obiskal, je bilo okoli 1000 oseb, ki so bili ranjeni v sporih.

Evropska unija in ICRC sicer že pomagata gruzijskemu prebivalstvu. ICRC je v preteklem tednu tja pripeljal 430 ton hrane in drugih potrebščin ter začel pomagati tamkajšnjemu zdravstvu. V Tbilisi je danes prispela nadaljnja pomoč Švedske in Avstrije, Francija pa je tja poslala letalo, ki bo pomagalo pri razdeljevanju pomoči.