Ruske sile še vedno močno prisotne na zahodu Gruzije

Rusija sicer trdi, da se je v petek umaknila s položajev v Gruziji, toda ZDA, Francija in Velika Britanija so ji očitale, da ne spoštuje sporazuma, ki je v šestih točkah predvideval popoln umik ruskih sil z gruzijskega ozemlja in ki so ga dosegli ob posredovanju francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.

Rusija namerava namreč še naprej nadzirati cesto iz pristaniškega mesta Poti ob Črnem morju do Senakija nekaj kilometrov bolj vzhodno in naprej severno proti mestu Zugadidi na meji z drugo separatistično gruzijsko pokrajino Abhazijo. Vzpostavila je tudi nadzorne točke nekaj deset kilometrov severno od gruzijskega mesta Gori.

Rusija: Naši vojaki delujejo v skladu s sporazumom o premirju

Rusija očitke zavrača, namestnik načelnika generalštaba ruske vojske, general Anatolij Nogovicin, pa je v soboto zavrnil kritike Zahoda glede ruskega umika iz Gruzije. Kot je zatrdil, vojaki delujejo v skladu s sporazumom o premirju. Dodal je tudi, da bo Rusija, če bo Pentagon izpolnil svojo obljubo in pomagal gruzijskemu obrambnemu ministrstvu obnoviti vojaške zmogljivosti, temu zgledu sledila s krepitvijo svojih vojaških sil.

Tudi zveza Nato se je pridružila pozivom k nadaljnjemu umiku ruskih sil, v soboto pa je vnovič pozvala k umiku ruskih sil iz Gruzije na svoje položaje pred izbruhom krize 6. avgusta. Tiskovna predstavnica za Nato Carmen Romero je še pojasnila, da je bilo stališče Nata vedno poziv k popolni prekinitvi ognja in da to se ni spremenilo.

Merklova za konferenco sosednjih držav Gruzije

Nemška kanclerka Angela Merkel pa se je medtem zavzela za konferenco sosednjih držav Gruzije. Med državami, ki jih je Merklova imela v mislih, so Armenija, Azerbajdžan in Turkmenistan, Rusija pa naj ne bilo, čeprav po njenih besedah nobeni državi udeležba ne bi smela biti prepovedana.

Povedala je tudi, da bo Francija kot predsedujoča EU odločila, če se bo do srečanja sploh prišlo, ter kdo bo med povabljenimi. Merklova naj bi to zamisel že posredovala predsedujočemu EU Sarkozyju. Kot je menila, bi morala biti tema srečanja obnova in stabilnost v Gruziji ter v vsej regiji.

Gruzijski parlament pa je v soboto na izrednem zasedanju soglasno podprl predlog gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija o podaljšanju vojnega stanja do 8. septembra. Sakašvili je uvedbo vojnega stanja podpisal 9. avgusta, prvotno naj bi to vojno stanje trajalo 15 dni, torej do 24. avgusta.

Juščenko: Ukrajina ne bo postala še ena tarča Rusije

O razmerah v Gruziji je v soboto spregovoril tudi ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Kot je dejal v pogovoru za britanski časnik The Times, Ukrajina ne bo postala še ena tarča Rusije. Juščenko je tudi povedal, da je po njegovem mnenju kriza na Kavkazu dokaz, da se mora zveza Nato širiti proti vzhodu. Zavzel se je za vstop Ukrajine v zvezo Nato, saj naj bi bila to edina pot do zaščite ukrajinske nacionalne varnosti in suverenosti.