HRW: Vlade, ki spoštujejo človekove pravice, bi morale biti glasnejše
New York - Izvršni direktor HRW Ken Roth je dejal, da bi morale biti vlade držav, ki pravice spoštujejo, bolj glasne proti zlorabam v državah, kjer jih kršijo.
20. letno poročilo organizacije za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch zajema 612 strani in obravnava položaj človekovih pravic v več kot 90 državah in ozemljih, med katerimi pa ni Slovenije. Slovenija je omenjena le na kratko v poglavju o Hrvaški, kjer piše, da so bila Hrvaška pogajanja za vstop v EU v letu 2009 blokirana zaradi mejnega spora s Slovenijo. Poročilo navaja, da je bil spor blizu rešitve oktobra, ko je Slovenija umaknila blokado.
Obama si prizadeva za povrnitev verodostojnosti
Poročilo obravnava tudi ZDA in pravi, da je nova administracija predsednika Baracka Obame začela s prizadevanji za povrnitev verodostojnosti na področju človekovih pravic, čeprav ima Obama menda še veliko dela, da doseže političen učinek. Ken Roth pravi, da je Obama sicer spremenil retoriko, vendar pa še vedno zavrača uvedbo preiskave proti ljudem, ki so ukazali mučenja terorističnih osumljencev oziroma dali pravno podlago za to.
Obama prav tako še ni odstopil od politike zapiranja za nedoločen čas brez obtožnice in sojenja, prav tako še ni ukinil vojaških sodiščih. Kljub kritikam je poročilo HWR veliko bolj prijazno do Obame v primerjavi z lanskoletnim poročilom, ki je tedanjega predsednika Georgea Busha obtožilo, da se je umaknil od obrambe človekovih pravic in se odločil, da se bo proti terorizmu boril z zlorabami.
V nekaterih državah varuhi človekovih pravic sploh niso možni
Poročilo ugotavlja, da je hkrati z naraščanjem pritiska HRW na demokratične in avtoritarne vlade v smeri večjega spoštovanja človekovih pravic naraščal pritisk na zagovornike človekovih pravic po svetu in nasilje nad njimi. Države, kot so Eritreja, Severna Koreja in Turkmenistan, tako zelo zlorabljajo človekove pravice, da domače organizacije za njihovo zaščito sploh ne morejo obstajati.
Za Rusijo še naprej velja veliko število umorov aktivistov in neraziskanost zločinov, žrtve pa poročajo o samovoljnih zapiranjih, mučenju in usmrtitvah v Čečeniji. Aktiviste pobijajo tudi v Šrilanki, Keniji, Burundiju, Maleziji, Indiji, Uzbekistanu in Afganistanu. Etiopija je sprejela zakon, ki prepoveduje delo na področju človekovih pravic vsem organizacijam in skupinam, ki dobijo 10 odstotkov finančnih sredstev iz tujine.
V Gazi obe strani kršita človekove pravice
V Sudanu in na Kitajskem borce za človekove pravice rutinsko zapirajo, kakor tudi v Iranu in Uzbekistanu. Nadlegujejo jih v Kolumbiji, Venezueli in Nikaragvi, Kitajska pa ima sistem skrivnih zaporov za mučenja in poboje. Kuba ima še vedno sistem političnih zaporov, v Gazi in Izraelu pa človekove pravice kršita obe strani.
Foto: Reuters
