Tajni dokumenti na spletu razkrili slabšanje razmer v Afganistanu

Zaveznikom naj bi se slabih devet let po začetku vojaških operacij v tej državi slabo pisalo. Položaj v Afganistanu naj bi se glede na dokumente, ki jih je objavila spletna stran WikiLeaks, poslabšal predvsem na severu države, kjer so nameščeni nemški vojaki. Dokumenti tudi razkrivajo obstoj posebnih enot ameriške vojske za likvidacijo talibanskih voditeljev.

"Z objavo dokumentov ogrožena nacionalna varnost"

Dokumente, ki zajemajo časovno obdobje od 2004 do 2009, so objavili nemška revija Die Spiegel, ameriški dnevnik New York Times in britanski Guardian. Svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame, James Jones je že izrazil ogorčenje nad objavo. "ZDA najostreje obsojajo objavo tajnih podatkov tako s strani posameznikov kot organizacij, saj so s tem ogrožena življenja Američanov in njihovih zaveznikov ter nacionalna varnost," je dejal.

Podobnega mnenja je bil tudi pakistanski veleposlanik v ZDA, ki je dejal, da je objava dokumentov, pri katerih gre za "neobdelana" poročila s terena "neodgovorna". Objavo dokumentov so obsodili tudi v Londonu, afganistanska vlada pa je v prvem odzivu sporočila, da so "pretreseni", da pa večinoma ne gre za nove ugotovitve.

"Dokumenti razkrivajo nasilje in trpljenje v vojni"

Ustanovitelj WikiLeaksa, ki zbira tajne uradne dokumente na podlagi anonimnim virov, Julian Assange je nasprotnega mnenja in je za Spiegel dejal, da dokumenti razkrivajo "vsakodnevno nasilje in trpljenje v vojni, kar bo zagotovo vplivalo na spremembo mnenja o tem, kaj se dogaja v Afganistanu, tudi tistih ljudi, ki imajo politični in diplomatski vpliv". Dodal je, da so pred objavo preverili, ali bodo podrobnosti, ki so jih razkrili, dejansko ogrožale vojake in njihove zaveznike v Afganistanu.

"Sodišče naj odloči, ali gre dejansko za zločine"

Kot je še dejal Assange, sam meni, da je med dokumenti, ki so jih objavili, najti dokaze o vojnih zločinih. Ob tem je Assange novinarjem v Londonu dejal, da je sodišče tisto, ki naj odloči, ali gre dejansko za zločine. Dodal je, da je moč objavo dokumentov o vojni v Afganistanu primerjati z odprtjem arhivom tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike Stasi.

Lov na več kot 2000 talibanov

Tokrat gre za največje neavtorizirano razkrijte dokumentov v vojaški zgodovini. Med objavljenimi dokumenti so tudi opisi operacij, ki jih je izvajala posebna enota, imenovana task force 373. Njeni pripadniki so imeli nalogo boj proti pomembnim upornikom in talibanskim voditeljem.

Nenamerne žrtve med afganistanskimi civilisti

Nekatere operacije so glede na dokumente zahtevale nenamerne žrtve med afganistanskimi civilisti. Po poročanju britanskega časnika Guardian je na t. i. seznamu "ubij ali ujemi" več kot 2000 pomembnih talibanov, prav na podlagi tega seznama pa so pripadniki posebnih enot izbirali svoje tarče.

New York Times je med drugim objavil, da dokumenti razkrivajo tudi bojazen Američanov, da sicer zavezniška pakistanska tajna služba v resnici pomaga afganistanskim upornikom.

Talibani močnejši kot kdajkoli po letu 2001

Dokumenti "ponazarjajo in podrobno razkrivajo, zakaj so talibani potem, ko so ZDA doslej za vojno v Afganistanu porabile skoraj 300 milijard dolarjev, močnejši kot kdajkoli po letu 2001".

Po navedbah WikiLeaks so dokumente, ki so jih že označili kot Dnevnik vojne v Afganistanu, napisali vojaki in obveščevalci, v njih pa večinoma opisujejo smrtonosne vojaške operacije, v katerih so sodelovali ameriški vojaki. Dokumenti se ne nanašajo na glavne tajne operacije in tiste, v katerih so sodelovali Evropejci ali drugi pripadniki Isafa.

Zunanji minister Samuel Žbogar

"Razmere so nevarne tudi za slovenske vojake"

Razmere v Afganistanu je v Bruslju komentiral tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki se na same dokumente sicer ni mogel odzvati, ker jih ni videl. V povezavi z razmerami v Afganistanu pa je poudaril, da so seveda nevarne, zapletene in tvegane, tudi za slovenske vojake oziroma za vsakogar, ki je v državi.

"Obstaja upanje na boljše čase"

Obenem pa je menil, da obstaja upanje na boljše čase, saj obstaja načrt za tranzicijo. Čeprav je mednarodna skupnost v državi že devet let, se po ministrovih besedah šele zadnje leto in pol poleg varnostnih razmer resnično ukvarja tudi s pravo tranzicijo.

Žafran bo ljudem prinesel več prihodkov kot droge

Ob tem je minister, ki je bil nedavno sam v Afganistanu, te spremembe ponazoril s konkretnim primerom, povezanim s problematiko drog. Pojasnil je, da se že uvaja gojenje alternativnih proizvodov, na primer žafrana, ki prinašajo ljudem več prihodkov kot droge.

Kljub nevarnim razmeram Slovenija po ministrovih besedah ostaja v Afganistanu do leta 2012, v skladu z odločitvijo vlade, ki jo je potrdil tudi državni zbor.