Zidovi in ograje sodobnega sveta

Prejšnji teden je grški minister za priseljevanje Christos Papoutsis omenil, da Grčija razmišlja o postavitvi zidu na meji s Turčijo. 12-kilometrski zid na severovzhodu države naj bi na turški strani zadržal nezakonite priseljence, pri gradnji, ki bi jo dopolnili s kamerami in radarskim nadzorom, pa bi se zgledovali po zidu, ki so ga na meji z Mehiko postavile ZDA. Gradnji zidu seveda nasprotuje Evropska unija, vendar pa Grčija pri svojih težnjah po ograjevanju ni edina. Več kot 20 let po padcu berlinskega zidu so zidovi in ograje na mejah še vedno aktualni.

Zidovi na meji med ZDA in Mehiko

Na več kot 3000-kilometrski meji med ZDA in Mehiko Američani že 20 let gradijo zidove in ograje, vse z namenom, da bi zavarovali ZDA pred ilegalnimi priseljenci. Do lanskega januarja je bilo dokončanih za več kot 1000 kilometrov zidov in ograj, marca pa je širitev ustavil ameriški predsednik Barack Obama, ki je napovedal, da bodo denar raje namenjali nadgraditvi obmejne tehnologije nadzora.

Meja med Mehiko in ZDA

Varnostni zid med Izraelom in Palestino

Leta 2002 so Izraelci začeli graditi "varnostni zid", ki naj bi prebivalce Izraela varoval pred Palestinci in terorizmom. Osem metrov visoki betonski zidovi še vedno "varujejo" Izraelce, čeprav je meddržavno sodišče v Haagu leta 2004 zidove razglasilo za nezakonite in Izrael pozvalo k rušenju. Konec lanskega leta je Izrael začel graditi nov varnostni zid, tokrat na meji z Egiptom, ki naj bi jih varoval pred prihodom islamskih skrajnežev.

Korejski zid

Severna Koreja si je za svojo varnost postavila dva zidova. Med letoma 1977 in 1979 se je ogradila od Južne Koreje z več kot 240 kilometrov dolgim in štiri kilometre širokim pasom minskih polj, leta 2007 pa še od Kitajske, domnevno, da bi preprečila poplavo poceni kitajskih izdelkov na črni trg, medtem ko naj bi bil pravi razlog v zadrževanju lastnih državljanov pred pobegom na gospodarsko uspešnejšo Kitajsko. Leto prej se je Kitajska že ogradila od Severne Koreje z 20-kilometrsko ograjo, takoj, ko je Severna Koreja naznanila jedrske poskuse.

Severnokorejski zid

Uzbekistanske meje

Uzbekistan si je ograje postavil na mejah s tremi državami. Na meji z Afganistanom so postavili električno ograjo, dopolnjeno z minskim poljem, in tako vzpostavili drugo najbolj varovano mejo na svetu, takoj za mejo med Severno in Južno Korejo. Ograjo so začeli postavljati tudi na meji s Kirgizijo po letu 1999, ko naj bi bili za bombni napad na uzbekistansko glavno mesto Taškent odgovorni islamski teroristi iz Kirgizije. Turkmenistan je do leta 2001 na meji z Uzbekistanom zgradil še 1700 kilometrov dolgo ograjo.

Španski zidovi Ceute in Melille

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Španija ogradila svoji mestni eksklavi na severnoafriški obali Maroka, Ceuto in Melillo, da bi preprečila dotok afriških priseljencev v Evropo. Trimetrske ograje v Ceuti so nadgrajene z bodečo žico, opazovalnimi stolpi, senzorji za zaznavanje zvoka in gibanja, varnostnimi kamerami ter policijskimi patruljami in občasno tudi rešilci.

Ceuta, španska enklava v severni Afriki

Zid okoli brazilskega sluma

Leta 2009 so se oblasti v Rio de Janeiru odločile, da ogradijo mestni slum. Uradni razlog je bil, da bi s tem preprečile nenadzorovano širitev slabih gradenj, ki so uničevale bližnje gozdove in ustavile trgovino z mamili. Hkrati jim je uspelo ločiti bogato prebivalstvo od revnega.

Zid sramu

Veliki saharski zid je posledica sporov v Zahodni Sahari med Maročani in Sahravijci, ki so se začeli leta 1976, ko so območje zapustili Španci. Ker so se Sahravijci želeli nasilno odcepiti od Maroka, so jim Maročani do leta 1987 zgradili 2700 kilometrov dolg obrambni zid, sestavljen iz peska in kamenja. Obkrožili so ga z bodečo žico, jarki in minskimi polji. Združeni narodi so mejo poimenovali "Zid sramu".

Belfast, Severna Irska

Linije miru na Severnem Irskem

Betonski zidovi stojijo tudi v Evropi. Linije miru na Severnem Irskem ločujejo katoliške in protestantske soseske Belfasta, Derryja, Portadowna in drugih mest. Prvi zid so postavili leta 1969, danes pa jih je 40, dolgih od nekaj 100 metrov do pet kilometrov, visokih od 2,5 do desetih metrov. Čeprav meje lahko čez dan prečkajo vsi, tega raje ne počnejo, medtem ko je ponoči prečkanje dovoljeno zgolj policistom.