Sodišče EU bo tako presodilo, ali Acta kakor koli krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter lastninsko pravico v primeru intelektualne lastnine, kar sicer menijo nasprotniki sporazuma.

Evropska komisija želi tako omogočiti, da bo najvišje sodišče v EU podalo neodvisno mnenje o zakonitosti tega sporazuma in tako omogočilo mirno, na dejstvih temelječo, odprto in demokratično razpravo o sporazumu.

"Acta le krepi uveljavljanje veljavnih pravil"

Komisar za trgovino Karel De Gucht je sicer ponovno poudaril, kar je komisija zatrdila že večkrat, da Acta v Evropi ne spreminja ničesar in Evropejcem ne prinaša nobenih novih pravil in kazni za uporabo interneta, temveč le krepi uveljavljanje veljavnih pravil v tretjih državah.

Sporazum je s tega vidika po De Guchtovih besedah pomemben za Evropo, saj razširja standarde zaščite intelektualne lastnine, ki veljajo v EU, na tretje države oziroma te standarde dviguje na globalni ravni.

Proces ratifikacije Acte je v Evropi, tudi v Sloveniji, v zadnjih tednih sprožil vročo javno razpravo o besedilu sporazuma, svobodi interneta ter pomenu zaščite evropske intelektualne lastnine za gospodarstvo EU.

"Intelektualna lastnina je ena glavnih surovin Evrope, EU pa sedaj bije boj za njeno zaščito tudi zunaj EU," poudarjajo v komisiji. "Gre za zaščito evropske avtomobilske, modne in glasbene industrije v globalnem svetu," so že pred časom ponazorili v komisiji.

EK: V Acti ni veliko novega

Veliko točk v Acti, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma, po navedbah komisije sploh ni nič novega, saj v evropski zakonodaji že obstajajo, na primer odgovornost ponudnikov internetnih storitev je bila opredeljena že v direktivi o e-trgovini.

Vseh 27 članic EU je sicer decembra odločitev o podpisu Acte sprejelo soglasno. V Bruslju v odzivu na kritike na račun nepreglednosti sprejemanja Acte zatrjujejo, da so bile vse članice unije v proces nastajanja Acte vpete vse od prvega dne.

Za uveljavitev je potrebno soglasje Evropskega parlamenta

Evropska komisija in 22 članic EU so Acto podpisale konec januarja v Tokiu. S podpisom se je sicer le sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

Acto je EU izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Če bi od njega odstopila EU, ključna pogajalka, bi imelo to zanj resne posledice, opozarjajo v Bruslju.

V soboto nov protest proti Acti

V Ljubljani se bo v soboto odvil že tretji protestni shod proti sprejemu mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju (Acta). Protest bo del globalne akcije z naslovom Ubranimo svobodo interneta.

TEMA: Skupina Anonymous

Prvi preboj na svetovno medijsko sceno je skupina Anonymous doživela pri napovedi vojne scientologiji leta 2008, ko so med drugim organizirali proteste po ameriških mestih.