To so poudarili viri pri Evropski komisiji v Bruslju. V komisiji pričakujejo, da bodo Acto ratificirale vse članice EU, kot so vse soglasno podprle njen podpis.

"Gre za zaščito evropske avtomobilske, modne in glasbene industrije v globalnem svetu"

Na vprašanje, kaj je torej smisel Acte, če ne prinaša nič novega, so viri pojasnili, da gre pri Acti predvsem za prenos evropskih standardov na področju zaščite intelektualne lastnine v tretje države, s katerimi se je EU pogajala o sporazumu. "Gre za zaščito evropske avtomobilske, modne in glasbene industrije v globalnem svetu," so ponazorili.

Acta je v članicah unije, tudi v Sloveniji, sprožila niz protestov in kritik, med drugim na račun nepreglednega procesa oblikovanja sporazuma. Viri v komisiji so danes zatrdili, da Acta ne bo v ničemer spremenila življenja Evropejcev in njihove uporabe interneta; tudi za nezakonit prenos spletnih vsebin ne predvideva kazni.

Veliko točk v Acti, na katere opozarjajo nasprotniki sporazuma, po navedbah virov sploh ni nič novega, saj v evropski zakonodaji že obstajajo, na primer odgovornost ponudnikov internetnih storitev je bila opredeljena že v direktivi o e-trgovini. "Če komu obstoječi evropski zakoni niso všeč, je to povsem legitimno, a naj zato ne kritizira Acte," pravijo viri.

"V interesu vseh je, da je na koncu sprejeta informirana odločitev"

Ob tem so se viri pri Evropski komisiji odzvali na novice, ki prihajajo iz nekaterih članic unije, tudi Slovenije, o možnosti zamrznitve Acte in podobno. To, da nekatere države želijo več časa v procesu odločanja o tem sporazumu, v komisiji spoštujejo, saj je "v interesu vseh, da je na koncu sprejeta informirana odločitev".

A obenem pričakujejo, da bo Acto ratificiralo vseh 27 članic unije, saj je to ne nazadnje njihova dolžnost. Vseh 27 članic EU je namreč po navedbah virov pri komisiji 16. decembra odločitev o podpisu Acte sprejelo soglasno. Poleg tega so bile vse članice unije v proces nastajanja Acte vpete vse od prvega dne, zatrjujejo v Bruslju.

Evropska komisija in 22 članic EU so Acto podpisale konec januarja v Tokiu. Komisija pričakuje, da bo to storilo tudi pet preostalih članic unije. S podpisom se je sicer le sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

Odstopil poročevalec parlamenta

Tudi parlament se sicer pritožuje nad nepreglednim procesom nastajanja Acte in trdi, da ni bil dovolj vpet v pogajanja. V komisiji so v odziv na te očitke objavili osem strani dolgo sporočilo za javnost o preglednosti v pogajanjih o Acti. Ob tem poudarjajo, da je Evropski parlament leta 2010 o Acti s pristojnim komisarjem razpravljal na treh plenarnih zasedanjih.

Poročevalec parlamenta za Acto Kader Arif je zaradi omenjenih očitkov nedavno celo odstopil. V komisiji pravijo, da so se s poročevalcem poskušali sestati, a ni imel nikoli časa, pri čemer dodajajo, da je bil tesno vpet v francoske volitve. Čudno se jim zdi tudi to, da se je odpovedal tako medijsko razvpitemu dosjeju, češ da bi se večina poslancev zanj trdo borila.

V komisiji obžalujejo, da Kitajske ni zraven

Acto je EU izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. V komisiji obžalujejo, da Kitajske ni zraven, a poudarjajo, da je sporazum odprt in da se mu lahko tretje države pridružijo tudi pozneje. Če bi od njega odstopila EU, ključna pogajalka, pa bi imelo to zanj resne posledice, opozarjajo v Bruslju.

Spletni teroristi ali borci za svobodo?

Kot anonimno pravi naš sogovornik, gibanje nima članstva, zato se mednje ne morete včlaniti, "smo samo ljudje, zbrani pod eno idejo", ki se povezujejo prek spletnih omrežjih.

Sporazum Acta še ni dokončno dejanje?

Tako Slovenija kot Evropska unija še nista ratificirali sporazuma

V SDS o možnosti zamrznitve ratifikacije Acte

Največja koalicijska stranka SDS je na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisala, da bo nova vlada Acto verjetno proučila in se odločila, ali ga zamrzne tako kot Češka ali Poljska.

TEMA: Skupina Anonymous

Prvi preboj na svetovno medijsko sceno je skupina Anonymous doživela pri napovedi vojne scientologiji leta 2008, ko so med drugim organizirali proteste po ameriških mestih.