Evropski poslanci za nadaljevanje pomoči v hrani tudi po letu 2014
Strasbourg - Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprli ohranitev programa razdeljevanja hrane najbolj ogroženim Evropejcem do konca leta 2013, o čemer bodo glasovali v sredo.
Številni so ob tem poudarili, da revščine v EU leta 2014 ne bo konec, zato je treba pomoč v hrani zagotavljati tudi po končanju programa.
"Vsi moramo biti solidarni z najbolj ogroženimi"
Pričakovati je, da bo Evropski parlament potrdil načrt ohranitve programa, ki trenutno zagotavlja pomoč v hrani 18 milijonom revnih državljanom v 20 članicah unije. V primeru potrditve se bo program nadaljeval do konca leta 2013, letno pa bo zanj namenjenih 500 milijonov evrov. V razpravi so poslanci ohranitev programa podprli in menili, da še posebej v trenutnih težkih časih unija ne more odreči pomoči svojim najrevnejšim državljanom ter da moramo biti vsi solidarni z najbolj ogroženimi.
Predlog, da bi bil nov program del socialne politike in ne več skupne kmetijske politike
Vendar so številni ob tem opozorili, da bo rešitev, o kateri bodo glasovali v sredo, zgolj začasna. Večina se je zavzela, da bi razvili nov program, ki bi dolgoročno reševal vprašanje pomoči v hrani tudi od leta 2014 dalje. Nekateri, med njimi George Lyon iz vrst liberalcev (Alde), so predlagali, da bi bil novi program del socialne politike in ne več skupne kmetijske politike, kot je sedaj.
Klaasova: Poleg politike bi morali spremeniti tudi odnos ljudi do hrane
V Strasbourgu je bilo slišati tudi kritike na račun držav, ki nasprotujejo nadaljevanju tega programa po koncu leta 2013. Med njimi sta najglasnejši prav gospodarsko najmočnejši članici Nemčija in Francija. Nekateri poslanci so menili, da je takšno ravnanje egoistično in da bi v Evropi morali biti solidarni. Po mnenju nemške poslanke Christe Klaas (EPP) pa bi morali poleg politike spremeniti tudi odnos ljudi do hrane, da je ne bi toliko pristalo v smeteh, medtem ko številni Evropejci stradajo.
Nekateri pa so menili, da vse obsežnejša pomoč v hrani ni najprimernejša in vzdržna rešitev. Kot je poudarila Karin Kadenbach (S&D), bi morali namesto tega evropski politiki narediti vse, da bi preprečili naraščanje revščine in lakote, namesto da Evropa pomaga vse več revnim in lačnim.
Shema za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim Evropejcem je nastala leta 1987 v okviru skupne kmetijske politike, v njej pa sodeluje 21 držav, tudi Slovenija. Program je ogrozila odločitev Sodišča EU aprila lani, ki je Evropsko komisijo pravno zavezala, da financiranje zanj letos omeji na razpoložljive intervencijske zaloge v vrednosti 113,5 milijona evrov, kar je bistveno zmanjšanje.
Sledila so pogajanja o spremembi uredbe, ki so se po več mesecih decembra lani končala s kompromisom. Članice EU so tedaj potrdile ohranitev programa pomoči s hrano najbolj ogroženim v uniji še za naslednji dve leti, a po letu 2013 je njegova usoda negotova.
Pravna podlaga je bila spremenjena tako, da bo dovoljen nakup na prostem trgu in da se bo seznam hrane, ki se lahko uporabi v paketih za pomoč, razširil na sadje, zelenjavo, meso in mesne izdelke, medtem ko sedaj vključuje testenine, moko, mleko v prahu in riž.
Foto: Reuters
