Enajst mesecev al Asad vse bolj stopa po poti svojega očeta Hafeza, ki je leta 1982 prav tako krvavo zadušil upor proti svojemu režimu. V nadaljevanju sledi kronologija pomembnejših dogodkov v novejši zgodovini Sirije.

1946 - 2011

17. april 1946 - Sirija postane samostojna in neodvisna parlamentarna republika. Pred tem je bila po razpadu otomanskega cesarstva protektorat Francije.

1948 - Sirija sodeluje z arabskimi državami v vojni proti novonastali državi Izrael. Po vojaškem porazu sledi obdobje nestabilnosti in več vojaških udarov.

1. februar 1958 - Sirija in Egipt stopita v Združeno arabsko republiko, ki traja do 28. septembra 1961, ko se Sirija odcepi in postane samostojna arabska republika.

8. marec 1963 - Po vojaškem udaru se na oblast povzpne stranka Baas, ki zagovarja mešanico arabskega nacionalizma in socializma, nasprotuje zahodnemu imperializmu in si prizadeva za združitev arabskega sveta.

junij 1967 - Sirija se pridruži Egiptu v šestdnevni vojni z Izraelom, a je poražena in izgubi Golansko planoto.

13. november 1970 - Obrambni minister Hafez al Asad z nenasilnim vojaškim udarom prevzame oblast v državi.

6. oktober 1973 - Sirija v jomkipurski vojni z Izraelom doživi nov poraz in si ne povrne Golanske planote.

1976 - Sirija vkoraka v Libanon in se vplete v tamkajšnjo državljansko vojno. Okupacijo konča 30 let kasneje, leta 2005.

1976 - Začne se oborožen upor Muslimanske bratovščine proti Asadovemu režimu.

8. oktober 1980 - Asad s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom podpiše sporazum o vzpostavitvi posebne strateške povezave med Sirijo in Sovjetsko zvezo, ki se nadaljuje še v sedanjem času.

1982 - Asadov režim v mestu Hama izvede enega najhujših pokolov. V topniškem obstreljevanju mesta je ubitih od 10.000 do 25.000 ljudi, večinoma civilistov. Upor se bolj ali manj konča.

10. junij 2000 - Hafez al Asad umre. Nasledi ga njegov sin Bašar, star vsega 34 let. Na referendumu mesec dni kasneje je izvoljen za predsednika Sirije s 97,29-odstotno podporo.

2011

15. marec - Na "dan dostojanstva", sklicanem preko Facebooka, v več sirskih mestih pride do prvih večjih protestov proti Asadovemu režimu.

23. marec - V mestu Dara na jugu Sirije naj bi bilo ubitih preko 100 protestnikov. Dara postane "zibelka upora".

21. april - Asad sprejme prve koncesije do protestnikov in odpravi izredno stanje, ki je bilo v državi v veljavi od leta 1963. A protesti se nadaljujejo.

27. april - Rusija in Kitajska preprečita sprejem deklaracije ZN, ki bi obsodila nasilje nad protestniki v Siriji.

10. maj - EU zaradi nasilja proti protestnikom sprejme prve sankcije. ZDA jih sprejmejo osem dni kasneje.

13. maj - Moskva posvari Zahod, da v Siriji ne bo dopustila "libijskega scenarija".

6. junij - V kraju Džisr al Šugur na severozahodu države je ubitih 120 pripadnikov varnostnih sil. Režim okrivi "oborožene skupine", priče pa trdijo, da je šlo za upor znotraj vojske.

15. julij - Po vsej državi protestira preko milijon ljudi.

31. julij - V kraju Hama v osrednjem delu države je po opozicijskih navedbah ubitih okoli 140 protestnikov.

17. avgust - Rusko podjetje za izvoz orožja Rosoboronexport potrdi, da še vedno pošiljajo orožje v Damask.

18. avgust - Ameriški predsednik Barack Obama skupaj z zahodnimi zavezniki pozove Asada k odstopu.

8. september - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev označi nekatere protestnike proti Asadovemu režimu za teroriste.

2. oktober - Različne opozicijske skupine se združijo v enotni Sirski nacionalni svet.

4. oktober - Rusija in Kitajska z vetom preprečita sprejem resolucije v VS ZN za uvedbo usmerjenih sankcij proti Asadovemu režimu. Resolucijo so predlagale evropske države.

7. oktober - Ruski predsednik Medvedjev pozove Asada, naj bodisi sprejme reforme bodisi odstopi. Hkrati opozori Zahod, da bo Rusija nasprotovala vsakim zunanjim poskusom odstavitve Asada.

12. november - Arabska liga suspendira članstvo Sirije.

17. november - Rusija opozori, da bi napadi dezerterjev iz sirske vojske lahko vodili v "državljansko vojno".

27. november - Arabska liga sprejme obsežne sankcije proti Siriji. Tri dni kasneje se jim pridruži še Turčija.

11. decembra - Rusija Damasku v skladu s pogodbo iz leta 2007 dostavi napredne manevrirne rakete in si prisluži obsodbe Zahoda.

12. december - Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay objavi, da je bilo v protirežimskih protestih v Siriji ubitih že preko 5000 ljudi.

15. december - Rusija predlaga svojo verzijo resolucije VS ZN, ki bi obsodila tako režim kot protestnike, a jo Zahod zavrne.

23. december - Samomorilski napadalci napadejo dve oporišči varnostnih sil. Ubitih je 44 ljudi.

26. december - Asadove sile sprožijo novo ofenzivo proti mestu Homs v osrednjem delu države. Na isti dan sicer začne delovati tudi posebna opazovalna misija Arabske lige.

2012

10. januar - Asad za proteste v državi obtoži tuje zarotnike.

23. januar - Sirija zavrne načrt Arabske lige, da bi Asad predal oblast namestniku. Isti dan Sirija podpiše pogodbo z Rusijo o nakupu 36 lovskih letal v višini 550 milijonov dolarjev.

28. januar - Arabska liga zaradi nasilja prekine opazovalno misijo v državi.

29. januar - Hudi spopadi izbruhnejo tudi v Damasku. Po vsej državi na ta dan ubitih najmanj 80 ljudi.

30. januar - V hudem nasilju v Homsu je ubitih najmanj sto ljudi.

1. februar - Med pogajanji o resoluciji VS ZN, ki jo predloga Arabska liga, je v Siriji ubitih skoraj 60 ljudi. Rusija napove, da resolucije ne bo podprla.

2. februar - Ob 30. obletnici pokola v kraju Hama izbruhne nov val protestov.

3. februar - Sirska vojska sproži ofenzivo na mesto Homs in uporabi tudi težko orožje. V "krvavem masakru" je po navedbah Sirskega nacionalnega sveta ubitih najmanj 260 ljudi.

3. februar - Rusija in Kitajska z vetom preprečita sprejem resolucije o Siriji v VS ZN. Arabski in zahodni svet se odzoveta z ogorčenjem.

6. februar - Po vsej državi je ubitih preko sto ljudi, predvsem v okolici Homsa.

7. februar - Sirijo obišče ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se sestane tudi z Asadom in obsodi "histerijo" po rusko-kitajskem vetu v VS ZN. Napadi na protestnike v Homsu se nadaljujejo z nezmanjšano močjo.

10. februar - v bližini dveh stavb varnostnih sil v mestu Alepo eksplodirata dva avtomobila bombi. Ubitih je najmanj 28 ljudi. Damask za napad obtoži protestnike, ti pa režim.

12. februar - Zunanji ministri Arabske lige se odločijo za pogovore s sirsko opozicijo, ZN pa pozovejo k oblikovanju skupne mirovne misije Arabske lige in ZN za Sirijo. Damask te načrte zavrne.

13. februar - Razprava o položaju v Siriji se zaradi neuspeha VS ZN preseli v Generalno skupščino ZN.

Sirija zavrnila predlog Arabske lige

Damask je v nedeljo zavrnil predlog Arabske lige o skupni misiji z ZN za nadzor razmer v Siriji.