Torek, 3. 9. 2013, 9.40
8 let, 4 mesece
Ali je Azerbajdžan res lahko gospodarski Eldorado za Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Zakaj ne bi z državo, s katero posluje vsa Evropa, poslovali tudi mi, se sprašujejo gospodarstveniki, potem ko je pred dnevi v Azerbajdžan odpotovala vladna delegacija z gospodarskim ministrom Stepišnikom in ministrom za obrambo Jakičem. Prva delegacija letos je šla v Baku sredi januarja, ko je Azerbajdžan skupaj s 50 gospodarstveniki obiskal nekdanji premier Janša.
"Pri nas je slišati samo ogovarjanje glede tega, kakšna korupcija je v Azerbajdžanu, koliko predsednik Alijev in njegova družina skrijeta v davčnih oazah", se bolj potihoma pritožujejo gospodarstveniki. Bolj naj glas pa povedo, da je tam prisotna vsa Evropa, poleg Avstrije še Nemci, Italijani, Britanci, zadnji zaradi nafte.
Država je ena izmed strateških držav Slovenije, skupaj z Rusijo, Kazahstanom, Indijo, Kitajsko, pravijo dokumenti zunanjega ministrstva za gospodarsko diplomacijo. "Azerbajdžan je država na stičišču Evrope in Azije, želi si na trge Evropske unije", svoj poslovni interes predstavljajo Azerbajdžanci. "Slovenija je eden izmed trgov Evropske unije, Azerbajdžan ima denar, hoče graditi in rasti, zato je sodelovanje logično", pravijo gospodarstveniki.
Na primer Iskratel, ki je v državi intenzivno prisoten zadnja tri leta. Pravijo, da je Azerbajdžan perspektivna država, v kateri se splača nastopati, a samo tam je premalo. Treba je vlagati. "V gospodarstvu premalo delamo in delamo kampanjsko".
Iskratel je letos v fazi montaže in v kratkem tudi premiernega preizkusa centrale v mestu Baku. Tam pripravljajo modernizacijo operaterja Evro Tel. Delajo strateško točko, na katero bodo priklopljena ministrstva, veleposlaništva in pravni subjekti, banke, predstavništva in drugi …
V Azerbajdžanu je prisotno tudi podjetje Duol iz Brezovice, ki postavlja hitro napihljive dvorane. Podjetje je že ob obisku delegacije Janeza Janše podpisalo večmilijonski posel za postavitev centralnega športnega štadiona v Bakuju.
Na gospodarski zbornici Slovenije opažajo porast poslovanja med Slovenijo in Azerbajdžanom in pojasnjujejo, da je to pripisati predvsem temu, da je bila prej menjava zelo majhna. Leta 2005, eno leto po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, je bilo slovenskega izvoza v Azerbajdžan za borih dva milijona 230 tisoč evrov, leta 2012 pa za 10 milijonov. V zadnjih letih menjava temelji zgolj na slovenskem izvozu, čeprav tudi Azerbajdžan izvaža, predvsem nafto in plin.
Kar 60 odstotkov slovenskega izvoza v Azerbajdžan predstavljajo zdravila. Lek je glavni izvoznik. V januarski delegaciji v Baku so bili tudi predstavniki Krke. Krka sporoča: "V letu 2012 je Krka z okrepljenim marketinškimi dejavnostmi prodajo v primerjavi z letom prej povečala na 2,6 milijona evrov, rast prodaje načrtujemo tudi za letos."
V Iskratelu pravijo, da vladni obiski in delegacije gotovo pomagajo. "Če primerjamo Azerbajdžan in Slovenijo. Ministri v Azerbajdžanu imajo besedo in lahko veliko vplivajo na poslovne procese, še posebej pomembno za Azerbajdžance je, da imajo v Sloveniji spomenik padlemu junaku Mihajlu". Podjetje Duol iz Brezovice, ki izdeluje napihljive športne dvorane, na primer, je posel za postavitev centralnega športnega štadiona v Bakuju dobilo na priporočilo kazahstanskega predsednika Nazarvajeva, potem ko je Duol v Astani postavil teniško igrišče zanj in je bil predsednik z jim zadovoljen.
Ali se je torej obisk Janševe vladne delegacije s 50 gospodarstveniki januarja letos obrestoval? Po podatkih gospodarske zbornice Slovenije je bilo slovenskega izvoza v prvi četrtini leta 2012 za tri milijone 383 tisoč evrov, v prvi četrtini leta 2013 pa za štiri milijone 767 tisoč evrov. " Opazen je skok, a zaradi dozdajšnjega majhnega obsega menjave in časovno kratke oddaljenosti obiska vladne delegacije v tej državi je prezgodaj ocenjevati", pa številke pojasnjujejo na GZS .
"Mi v Azerbajdžanu želimo narediti še več. Delež našega poslovanja z državo ni velik, a raste na račun tega, da smo se strateško odločili pred tremi leti. Osredotočali se bomo strogo na Azerbajdžan, vlagali smo v ljudi, predstavitve, v kontinuiran pristop na trgu. In to se je obrestovalo letos s pogodbami," pravijo v Iskratelu.
