Torek, 30. 4. 2024, 7.20
2 tedna, 3 dni
Bo 11. julij razglašen za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
Enote bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN, pobile najmanj osem tisoč Bošnjakov.
Generalna skupščina ZN bo o resoluciji za razglasitev 11. julija kot mednarodnega dneva spomina na genocid v Srebrenici glasovala šele sredi maja, so za STA potrdili diplomatski viri v New Yorku, ki o potrditvi resolucije ne dvomijo. Vprašanje je le, koliko držav se bo vzdržalo.
Proti resoluciji naj bi glasovalo okrog deset držav, podporo za potrditev v 193-članski generalni skupščini ima, vendar obstaja možnost, da se bo glasovanja vzdržalo več deset držav.
Srbija je sprožila intenzivno lobiranje
O resoluciji bi morali glasovati že ta teden, vendar naj bi se zapletlo pri dnevnem redu, kar Srbija predstavlja kot uspeh svojega lobiranja.
Srbija je sprožila intenzivno lobiranje proti resoluciji, ki jo opredeljuje kot napad na celoten srbski narod, pri čemer ji na sedežu ZN pomaga tudi Rusija. Bosanski Srbi celo grozijo z odcepitvijo.
Predlog resolucije med drugim obsoja zanikanje genocida in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Predlagali sta jo državi, ki imata s tem težke zgodovinske izkušnje, Nemčija in Ruanda, ob sodelovanju drugih držav, med njimi Slovenije.
Enote bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN, pobile najmanj osem tisoč Bošnjakov. Ta zločin je Mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije opredelilo kot genocid in do zdaj je bilo zaradi tega tam in na sodiščih v BiH obsojenih več kot 50 oseb. Pokol v Srebrenici je kot genocid razglasilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).
Redna seja o BiH je predvidena za mesec maj
O tej temi bodo danes razpravljali na izrednem zasedanju varnostnega sveta ZN, ki ga je sklicala Rusija na pobudo bosanskih Srbov. Redna seja o BiH je predvidena kasneje ta mesec, vendar je srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović želela varnostni svet opozoriti, da se razmere v njeni državi slabšajo tudi zaradi predlagane resolucije o Srebrenici.
Rusija, ki je pred leti vložila veto na podobno resolucijo v varnostnem svetu, je dosegla, da bo Cvijanovićeva nastopila po videopovezavi, vendar bo uradno tam zastopala le sebe. BiH bo z govorom zastopal njen veleposlanik Zlatko Lagumdžija, poročal pa bo visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt.
Medtem je v ponedeljek na sedežu ZN potekala tudi razprava v povezavi z resolucijo o Srebrenici, na kateri sta bila predsednica združenja Matere Srebrenice in direktor Spominskega centra Srebrenica Emir Šuljagić. Matere Srebrenice so na mediju X objavile, da se žrtev genocida ne sme pozabiti in da je treba svet posvariti, da se kaj takšnega več ne ponovi.
"Vabimo vas, da obiščete Srebrenico. Tudi vas, ki danes še vedno zanikate zgodovinska in znanstvena dejstva. Pridite v Srebrenico in bodite priča zmagi človeškega duha ter se nam pridružite v boju za pravico," je na ZN dejal Šuljagić, ki je delil osebno izkušnjo preživelega pokola leta 1995.
