Nedelja, 21. 4. 2024, 14.57
1 teden, 5 dni
Bo Plenković sestavil vlado z ekstremno desnico?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,48
Predsednik HDZ Andrej Plenković ima po mnenju hrvaških političnih analitikov največje možnosti, da postane novi (stari) predsednik vlade.
Predsednik desnosredinske stranke HDZ Andrej Plenković je potrdil, da se o sestavi vlade pogovarja s tretjeuvrščeno stranko na parlamentarnih volitvah Domovinsko gibanje (Domovinski pokret). To so ustanovili nekdanji člani HDZ, ki so menili, da Hrvaška potrebuje bolj v desno usmerjeno politično stranko.
Manj kot teden dni po parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je politika še vedno glavna tema v medijih. Dosedanji premier in predsednik HDZ, ki je na volitvah zbrala največ glasov, Andrej Plenković je danes potrdil, da se o morebitni koaliciji pogovarja tudi s stranko Domovinsko gibanje – Domovinski pokret (v nadaljevanju DP). Ta sicer velja za stranko z ekstremno desnimi političnimi stališči. Da se s Plenkovićem res pogovarjajo o morebitni koaliciji, so potrdili tudi pri DP. "Jutri začnemo pogovore," je po poročanju HRT dejal poslanec DP Željko Lacković.
Kot neuradno poročajo hrvaški mediji, DP od HDZ v zameno za sodelovanje v vladi želi štiri ministrske resorje.
Hrvaški minister Oleg Butković je danes na Facebooku objavil fotografijo svoje krave Milove, ki je postala znana med predvolilno kampanjo. Butković je med drugim trdil, da mu bo hrvaški predsednik Zoran Milanović v primeru, da opozicija prevzame oblast, kravo vzel. Milanović je Butkoviću namreč zagrozil, da mu bo v primeru zmage na parlamentarnih volitvah vzel vse premoženje in ga poslal v zapor.
Nad Milanovića spet ustavni sodniki
Predsednik Hrvaške Zoran Milanović, ki se je (neuspešno?) vmešal v parlamentarne volitve, pa se je spet znašel na tnalu hrvaškega ustavnega sodišča. To Milanoviću namreč ne dovoli, da bi postal mandatar, ker je še vedno predsednik države.
V dveh občinah bodo ponovili volitve. Volivci po poročanju hrvaških medijev sicer ne bodo imeli vpliva na končni rezultat, bodo pa zaradi ponovitve končni rezultati znani kasneje, kot bi bili sicer.
Po skoraj vseh preštetih glasovih je desnosredinska HDZ dobila 61 poslanskih mandatov v 151-članskem saboru, levosredinska koalicija s SDP na čelu pa 42.
Za sestavo vlade bo mandatar moral imeti podporo najmanj 76 poslancev sabora. HDZ, ki je pred štirimi leti osvojila pet mandatov več, vlade tokrat ne bo mogla sestaviti le z dosedanjimi koalicijskimi partnerji in predstavniki manjšin.
Kot potencialnega HDZ-jevega koalicijskega partnerja z desnice hrvaški analitiki največ omenjajo Domovinsko gibanje, ki bo glede na skoraj vse preštete glasove imelo 14 poslanskih mandatov. Po njihovi oceni obstaja velika možnost, da do dogovora pride že v naslednjih dneh.
Poleg HDZ, SDP in Domovinskega gibanja sta se v sabor uvrstila še konservativni Most z 11 mandati in zeleno-leva platforma Zmoremo! z desetimi. Petodstotni parlamentarni prag so prestopili še Istrski demokratski zbor (IDS) in Neodvisna platforma Sever (NPS) predsednika medžimurske županije Matije Posavca s po dvema mandatoma ter Fokus z enim mandatom.
