Ponedeljek, 8. 4. 2024, 18.23
3 tedne
Bosta Putin in ta ženska zanetila novo vojno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,36
Guvernerka Gagavzije Evgenija Gucul je tako kot velika večina Gagavzov prorusko usmerjena, zaradi česar je tudi naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Z njim se je marca letos srečala v Sočiju.
Gagavzija je avtonomna regija znotraj Moldavije, v kateri živijo Gagavzi, izvorno turško govoreče ljudstvo pravoslavne veroizpovedi, ki je naklonjeno Rusiji in nasprotuje vključitvi Moldavije v Evropsko unijo. Če Moldaviji vlada prozahodno in proevropsko usmerjena predsednica Maia Sandu, so Gagavzi lani spomladi za guvernerko svoje regije izvolili Evgenijo Gucul. Ta se je pred tedni v Sočiju srečala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ga prosila za pomoč. Je to napoved novega ruskega vojaškega posredovanja?
Moldavija, ki je razpeta med prozahodno in promoskovsko usmerjenimi prebivalci, nima težav samo s Pridnestrjem, samooklicano državo z večinskim ruskim in ukrajinskim prebivalstvom, katere obstoj varuje ruska vojska, ampak tudi z nepopustljivo promoskovsko usmerjenimi Gagavzi.
Kdo so Gagavzi in kaj hočejo
Gagavzov je vse skupaj po nekaterih podatkih več kot 200 tisoč, od tega jih okoli 150 tisoč živi v avtonomni regiji Gagavziji, ki leži na jugu Moldavije. Preostali Gagavzi živijo največ v severovzhodni Bolgariji in tudi v Ukrajini, Rusiji, Bolgariji, Kazahstanu, Turčiji ter Makedoniji.
Ko se je konec 80. let preteklega stoletja začel napovedovati razpad Sovjetske zveze, so Gagavzi novembra 1989 razglasili Gagavško avtonomno sovjetsko socialistično republiko, marca 1991 pa so se na referendumu odločili, da ostanejo del Sovjetske zveze.
Moldavska vojska vkoraka v Gagavzijo
Moldavska osrednja oblast seveda ni želela, da se po Pridnestrju od Moldavije odcepijo tudi Gagavzi, zato je v Gagavzijo poslala vojsko, ki je zasedla gagavško prestolnico Komrat (te zasedbe Gagavzi še vedno niso pozabili). Leta 1994 sta Kišinjev in Komrat dosegla kompromis. Gagavzi so se odpovedali neodvisnosti v zameno za avtonomijo znotraj Moldavije.
Gagavzi, ki živijo na jugu Moldavije, so novembra 1989 (takrat je še obstajala Sovjetska zveza) razglasili lastno avtonomno republiko Gagavzijo znotraj Moldavije. Avgusta 1990 je Gagavzija razglasila neodvisnost od Moldavije, ki je Kišinjev ni priznal. Na referendumu marca 1991 so Gagavzi prepričljivo podprli obstoj Sovjetske zveze, bili so tudi naklonjeni državnemu udaru proti Mihailu Gorbačovu avgusta 1991. Septembra 1991 se je od Moldavije odcepilo rusko govoreče Pridnestrje. Leta 1994 je Gagavzija dobila avtonomijo znotraj Moldavije. Na fotografiji: gagavška (desno) in moldavska zastava na meji avtonomne Gagavzije.
Referendum marca 1995 je določil meje avtonomne teritorialne enote Gagavzije, ki je vključevala pet mest in 25 vasi. A Gagavzi še po skoraj 30 letih še vedno ostajajo promoskovsko oziroma prorusko usmerjeni.
Gagavze je strah združitve Moldavije z Romunijo
Razlogov za to je več. Morda najpomembnejši je, da je Gagavze strah, da bi se združili Moldavija in Romunija, o čemer sanjajo moldavski in romunski nacionalisti. Prepričani so, da bi združitev ogrožala gagavško identiteto.
Nekaj k proruski usmerjenosti prispeva tudi nostalgija po Sovjetski zvezi. Morda so zato Gagavzi večji zagovorniki obstanka Moldavije v Skupnosti neodvisni državi (SND), ki združuje 12 nekdanjih sovjetskih republik na čelu z Rusko federacijo.
Gagavzi odločno proti članstvu Moldavije v EU
Gagavzi po drugi strani nočejo ničesar slišati o vključitvi Moldavije v EU. Ko je Moldavija leta 2013 z EU podpisala sporazum o približevanju, so februarja 2014 v Gagavziji izvedli po trditvah osrednje moldavske oblasti nezakoniti referendum, na katerem so gagavški volivci zavrnili tesnejše odnose Moldavije z EU.
Moldavijo od decembra 2020 vodi predsednica države Maia Sandu. Ta je prozahodno in proevropsko usmerjena ter želi Moldavijo popeljati v EU, čemur nasprotuje proruski in evroskeptični del moldavskega prebivalstva. Letos Sandujevo čakajo pomembne predsedniške volitve. Na fotografiji vidimo Sandujevo z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in romunskim predsednikom Klausom Iohannisom (ta je pripadnik nemške manjšine v Romuniji).
Odločili so se tudi, da mora Gagavzija razglasiti neodvisnost, če se bo Moldavija odpovedala neodvisnosti. Gagavzi so namreč prepričani, da je pridružitev Moldavije k EU samo izgovor za združitev z Romunijo. Odločitev EU lani decembra, da prižge zeleno luč za pristopna pogajanja z Moldavijo, seveda Gagavzov ni razveselila.
Gagavška samorusifikacija
Proruska usmerjenost se v zadnjih letih še krepi. Gagavzi vse bolj opuščajo svoj gagavški jezik, ki spada v skupino turških jezikov, in uporabljajo ruščino. Znanje moldavščine oziroma romunščine med Gagavzi je slabo.
Tudi informacije, na primer o vojni v Ukrajini, sprejemajo iz ruskih medijev, zaradi česar simpatizirajo z Rusijo. Čeprav večino tuje razvojne pomoči dobivajo od EU, ZDA in Turčije, je menda velika večina Gagavzov prepričanih, da jih denarno podpira Rusija.
Baškanka Guculova prosi za pomoč Putina
Lani spomladi so bile v Gagavziji volitve za guvernerja oziroma baškana, kot temu rečejo sami. V igri so bili samo proruski kandidati, zmagala pa je Evgenija Gucul, članica v Moldaviji nekaj časa uradno prepovedane proruske stranke Šor.
Guculova je stara 37 let in je od julija lani guvernerka Gagavzije. Je članica proruske in evroskeptične stranke Šor, ki jo vodi pobegli moldavski tajkun Ilan Šor (ta zdaj živi v Izraelu, da bi se tako izognil zaporu zaradi goljufije in pranja denarja). Ta stranka je bila v Moldaviji julija lani prepovedana, ker naj bi zastopala interese tuje države (Rusije) in ogrožala moldavsko suverenost. Aprila letos je moldavsko ustavno sodišče spremenilo svojo prvotno odločitev in odpravilo prepoved stranke Šor.
V začetku letošnjega marca se je Guculova, ki moldavsko oblast obtožuje, da postopoma odpravlja gagavško avtonomijo in krči njen proračun, ob robu Svetovnega mladinskega festivala v Sočiju srečala z Vladimirjem Putinom. Ta je dal Guculovi podporo pri spopadu s prozahodno moskovsko vlado. Trenutno seveda Rusija verjetno nima ne želje ne zmogljivosti, da bi vojaško posegla v Gagavzijo, a bo Guculovo in Gagavze skušala uporabiti drugače, na primer pred pomembnimi volitvami.
Pričakovanja o ruskem vmešavanju v volilne kampanje
Kot pravi vodja moldavske obveščevalno-varnostne službe Sis Alexandru Musteata, bo skušala Rusija ogroziti pristop Moldavije k EU z vmešavanjem v njene volilne procese jeseni 2024, ko bodo predsedniške volitve in referendum o vstopu v EU, in leta 2025, ko bodo parlamentarne volitve.
Gagavzi se v zgodovinskih virih prvič omenjajo v 13. stoletju, ko so se naselili v Dobrudži, pokrajini ob delti Donave, ki je zdaj razdeljena med Romunijo in Bolgarijo. V 18. stoletju se je del Gagavzov preselil v Besarabijo, današnjo Moldavijo.
Genetske raziskave so pred leti pokazale, da so glede na DNK Gagavzi podobni balkanskim populacijam, najbližji naj bi bili Makedoncem, obstajajo pa tudi povezave z otomanskimi Turki. Znanstveniki domnevajo, da so Gagavzi izvirno balkanska populacija, ki je pozneje prevzela turški jezik.
Viri za članek:
Putin vowed to protect pro-Russia Moldovan region, its leader says (sl. Putin je obljubil, da bo zaščitil prorusko moldavsko regijo, pravi njena voditeljica), Politico, 7. marec 2024.
Pro-Moscow governor of Moldova’s Gagauzia seeks Putin’s help (sl. Promoskovski guverner moldavske Gagavzije išče Putinovo pomoč), Balkan Insight, 7. marec 2024.
Wilder Alejandro Sanchez in Lucia Scripcari, Understanding and approaching Moldova’s Pro-Moscow Gagauzia region (sl. Razumevanje in približevanje moldavski promoskovski regiji Gagavziji), 5. avgust 2023.
Milan Majer, Gagauz people – their language and ethnic identity (sl. Gagavzi – njihov jezik in etnična identiteta), leto 2014.
Gagauzia voters reject closer EU ties for Moldova (sl. Gagavzijski volivci zavračajo tesnejše vezi Moldavije z EU), Radio Free Europe/Radio Liberty, 3. februar 2014.
Alexander Varzari in sodelavci, Searching for the origin of Gagauzes: inferences from Y-chromosome analysis (sl. Iskanje izvora Gagavzov: sklepi iz analize Y-kromosoma), maj–junij 2009.
