Sreda, 8. 11. 2023, 14.33
5 mesecev, 3 tedne
623. DAN VOJNE V UKRAJINI
Se res bliža konec vojne v Ukrajini?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,67
Ameriški kongres, predvsem predstavniški dom, v katerem imajo večino republikanci, ni več pripravljen financirati vojn v Ukrajini v tolikšni meri kot doslej.
ZDA niso več pripravljene v tolikšni meri financirati Ukrajine kot doslej, Evropa pa tega ni sposobna nadomestiti, piše hrvaški vojaški analitik Mario Galić na portalu index.hr. Poleg tega so razmere na bojišču takšne, da nobena stran ne more bistveno napredovati. Kljub ogromnim izgubam Rusi niso blizu cilja, po drugi strani pa tudi Ukrajina v veliki spomladansko-poletni protiofenzivi ni dosegla večjih uspehov.
20.48 Stoltenberg Madžarsko pozval k takojšnji ratifikaciji vstopa Švedske v Nato
20.42 Ruska raketa zadela civilno ladjo pred Odeso
16.57 Nova slovaška vlada obrnila hrbet Ukrajini
16.39 Zelenski: Pogajanja med Ukrajino in EU so pravilen zgodovinski korak
15.06 Ukrajinska tajna služba je priznala umor proruskega poslanca z avtomobilom bombo
14.46 Na vidiku konec vojne v Ukrajini?
20.48 Stoltenberg Madžarsko pozval k takojšnji ratifikaciji vstopa Švedske v Nato
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes ob srečanju z madžarsko predsednico Katalin Novak Budimpešto pozval, naj brez odlašanja ratificira vstop Švedske v zavezništvo. Novak po lastnih besedah vstop skandinavske države podpira, medtem ko naj bi nekatere madžarske poslance motile kritike Švedske na račun delovanja parlamenta v Budimpešti.
Madžarska in Turčija sta še zadnji med 31 članicami Nata, ki nista ratificirali pristopnih protokolov Švedske. Julija sta na vrhu zavezništva v litovski prestolnici Vilnius umaknili veto, vendar pa z ratifikacijo pristopnega protokola še vedno odlašata. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer prošnjo Švedske turškemu parlamentu uradno predložil prejšnji mesec.
"Madžarska vlada je večkrat povedala, da ne bo zadnja zaveznica Nata, ki bo ratificirala pristop Švedske," je v Bruslju dejal Stoltenberg in izrazil pričakovanje, da bo Budimpešta to zavezo izpolnila. "Madžarski parlament bi moral glasovati o ratifikaciji brez nadaljnjega odlašanja," je poudaril.
20.42 Ruska raketa zadela civilno ladjo pred Odeso
Russians have hit a commercial cargo ship with national flag of Liberia as it headed into the port of Odesa with a cruise missile.
— Jay in Kyiv (@JayinKyiv) November 8, 2023
Captain dead, 3 crew members injured. pic.twitter.com/q3mIdVd89N
V ruskem napadu na ukrajinsko pristanišče v Odesi je raketa zadela civilno ladjo, ki pluje pod zastavo Liberije, in ubila pristaniškega pilota, je danes sporočila ukrajinska vojska. V eksploziji je bil ranjen še en pristaniški delavec ter trije filipinski člani posadke, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Od razpada dogovora, ki je bil sklenjen pod okriljem Združenih narodov, in je zagotavljal varen prehod civilnim ladjam, sta Moskva in Kijev od poletja okrepila vojaške aktivnosti v Črnem morju.
Kot je sporočila ukrajinska vojska, so ruske letalske sile danes v smeri Odese izstrelile raketo, ki je zadela civilno ladjo, ko je ta vstopala v pristanišče.
Potem ko je Rusija sredi julija odstopila od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, se je Kijev odzval z vzpostavitvijo začasnega koridorja, ki ga lahko civilna plovila uporabljajo na lastno odgovornost.
16.57 Nova slovaška vlada obrnila hrbet Ukrajini
Slovaška vlada se je danes odločila, da blokira obsežno pošiljko orožja Ukrajini, ki jo je državi obljubila še prejšnja vlada. S tem v Bratislavi uresničujejo napovedi novega premierja Roberta Fica, ki je že večkrat izrazil nasprotovanje dobavi vojaške pomoči Ukrajini.
"Vlada ne odobrava predloga o donaciji vojaške opreme Ukrajini" v vrednosti 40,3 milijona evrov, je zapisano na uradni spletni strani vlade.
Predlagani 14. paket pomoči, ki ga je pripravilo nekdanje vodstvo ministrstva za obrambo, je vključeval dobavo streliva za puške in topove ter protiletalske rakete, minomete in mine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Novi slovaški premier Fico je že pred volitvami napovedal, da bo Slovaška v primeru njegove zmage omejila vojaško pomoč Ukrajini, ki jo je doslej odločno podpirala, bo pa napadeni sosedi še naprej zagotavljala humanitarno pomoč.
V Moskvi so se na Ficove izjave odzvali rekoč, da Slovaška ni imela tako velikega deleža v dobavi orožja Ukrajini, zato bo to komajda vplivalo na dogajanje v Ukrajini.
Fico je sicer v torek dejal, da če želi kako slovaško podjetje proizvajati orožje in ga dobavljati Ukrajini, mu tega ne bo nihče preprečil.
Od začetka ruske agresije proti Ukrajini februarja lani je Slovaška Kijevu dobavila vojaško opremo v vrednosti približno 671 milijonov evrov, še navaja AFP.
16.39 Zelenski: Pogajanja med Ukrajino in EU so pravilen zgodovinski korak
Priporočilo Evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino je pravi zgodovinski korak, meni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, njegov kolega iz sosednje Moldavije, ki je prejel enako priporočilo, pa je obljubil, da bo država neutrudno delala na poti do članstva .
"Ukrajinci si to zaslužijo, ker ščitijo evropske vrednote in ker tudi v času vojne razvijajo državne institucije. Kljub vsem težavam gremo naprej. Naša država mora biti v Evropski uniji," je dejal Zelenski. Ukrajina pričakuje, da bodo voditelji EU podprli priporočilo Komisije in decembra začeli pogajanja.
Komisija je priporočila začetek pogajanj o pristopu Ukrajine takoj, ko bo izpolnila preostale pogoje, povezane z močnejšim bojem proti korupciji, sprejetjem zakonov o lobiranju v skladu s standardi EU in krepitvijo pravic narodnih manjšin. "Vse potrebne odločitve smo sprejeli," je dejal Zelenski.
Podpredsednica ukrajinske vlade Olja Štefanišina je pohvalila poročilo Komisije in dodala: "To je posledica ogromne količine dela, ki ga je država opravila med vojno."
15.06 Ukrajinska tajna služba je priznala umor proruskega poslanca z avtomobilom bombo
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je danes prevzela odgovornost za atentat na proruskega poslanca v okupiranem mestu Lugansk. Mihail Filiponenko, član lokalne skupščine, ki ga je imenovala Rusija, je bil od leta 2014 član proruskega separatističnega gibanja. Bil je eden najvišjih poveljnikov vojske t. i. Ljudske republike Lugansk.
V Lugansku byl výbušninou v autě zabit kolaborant, poslanec tamního parlamentu, exnáčelník Národní milice LNR (Policie) Michail Filiponenko. pic.twitter.com/i458Q2SGSp
— Jiri Jicha (@jirik957) November 8, 2023
Ukrajinska služba je na Telegramu objavila, da je Filiponenko umrl v eksploziji avtomobila bombe. Obtožila ga je organiziranja zaporov za civiliste in vojake v regiji Lugansk.
Napadi avtomobilov bomb na uradnike, ki jih je imenovala Rusija, na zasedenih ukrajinskih ozemljih so bili pogosti, odkar je Rusija februarja 2022 začela svojo invazijo na Ukrajino.
14.46 Na vidiku konec vojne v Ukrajini?
Ameriški kongres, predvsem predstavniški dom, v katerem imajo večino republikanci, ni več pripravljen financirati vojn v Ukrajini v tolikšni meri kot doslej, Evropa pa svojih obveznosti niti ne more izpolniti, kaj šele nadomestiti ameriških, piše Galić.
Poleg tega so razmere na bojišču takšne, da nobena stran ne more bistveno napredovati. Ruski poskus obkolitve in osvojitve Avdijivke je najboljši primer. Čeprav so ruski uspehi minimalni, so ostali (po ukrajinskih trditvah) brez od pet do šest tisoč vojakov in več kot 400 bojnih vozil. Če so ruske izgube celo za polovico manjše, bi morali na vsakega mrtvega prišteti še vsaj tri težje ranjene. Kljub ogromnim izgubam Rusi niso blizu cilja.
Velika spomladansko-poletna protiofenziva v Ukrajini ni bila bistveno uspešnejša. Ob zelo velikih izgubah ni bilo doseženo nič. Ukrajinske sile niso dosegle niti Azovskega morja niti Melitopola, ni jim uspelo priti niti do Tokmaka, ki je na pol poti do Melitopola.
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski se je soočil z grenko resnico neuspeha in kritiziral vse, od zahodnih zaveznikov do običajnih Ukrajincev, ki se ne želijo bojevati. Napadel je tudi vojaški vrh, ki mu je očital neodločnost in strahopetnost.
Obenem se je omenjala možnost zamenjave poveljnika ukrajinske vojske generala Zalužnega. Jezo in nemoč Zelenskega najbolje odraža njegov stavek zahodnim medijem: "Nihče ne verjame v zmago tako kot jaz."
Zato je pričakovati, da bo Zelenski prej ko slej podlegel ameriškim pritiskom, naj pristane na mirovna pogajanja z Rusijo. Vladimir Putin bi bil začetka pogajanj verjetno vesel, predvsem zaradi predsedniških volitev marca prihodnje leto.
