Zeleni prehod
Torek, 18. 4. 2023, 22.15
2 meseca, 3 tedne
Evropski parlament potrdil zakonodajo za pospešitev zelenega prehoda: so cilji realni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,61
11
S sprejetjem treh zakonov želi Evropski parlament pospešiti zeleni prehod.
Evropski poslanci so v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v sklopu svežnja Pripravljeni na 55 sprejeli ključne zakonodajne akte za pospešitev zelenega prehoda in izpolnitev podnebnih ciljev, ki predpostavljajo najmanj 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Pomembna tema razprave so bili tudi cilji, da bi imela Evropa do leta 2030 najmanj 40 odstotkov energije iz obnovljivih virov, pri čemer pa se pojavljajo vprašanja o shranjevanju te energije. Več poslancev je opozorilo, da je ta cilj nerealističen. Hkrati so bili kritični tudi do zaprtja zadnjih treh jedrskih reaktorjev v Nemčiji.
Evropski poslanci so v sklopu svežnja Pripravljeni na 55 (Fit for 55) sprejeli reformo sistema EU za trgovanje z izpusti, ki vključuje tudi letalstvo in pomorstvo, potrdili so mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah in podprli vzpostavitev novega socialnega sklada za podnebje. Zakonodajne akte mora zdaj uradno potrditi še Svet EU.
Izpusti toplogrednih plinov naj bi se do leta 2030 zmanjšali za 62 odstotkov
Reforma sistema trgovanja z izpusti, ki so jo evroposlanci v torek sprejeli s 413 glasovi za, 167 proti in 57 vzdržanimi, predvideva, da bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšali za 62 odstotkov v primerjavi z letom 2005, poleg tega pa reforma vključuje tudi postopno opustitev brezplačnih pravic za podjetja v obdobju od leta 2026 do leta 2034.
Uvaja se tudi nov sistem trgovanja z izpusti II za gorivo za cestni promet in tudi stavbe, s katerim se bo določala cena izpustov toplogrednih plinov v teh sektorjih. Nov sistem bo začel delovati leta 2027 oziroma leta 2028, če bodo cene energije zelo visoke.
slika je simbolična
"Sprejetje tega zakona je dobro za podnebje, naše ljudi, delovna mesta, industrijo. Kar smo dosegli tu, je nekaj, za kar se je parlament dolgo boril," je po sprejetju dejal predlagatelj Peter Liese.
Poslanci so poleg tega podprli, da se v sistem trgovanja z izpusti prvič vključijo tudi izpusti toplogrednih plinov iz pomorskega in letalskega sektorja. Brezplačne pravice za sektor letalstva bodo tako do leta 2026 postopno odpravljene, spodbujala pa se bo uporaba trajnostnih letalskih goriv.
Nečlanice EU želijo spodbuditi k zvišanju podnebnih ciljev
Poslanke in poslanci so prav tako večinsko sprejeli nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, s katerim želijo države, ki niso članice EU, spodbuditi k zvišanju podnebnih ciljev. Poskrbeli naj bi tudi, da podnebnih prizadevanj na evropski in svetovni ravni ne bi spodkopavala proizvodnja, preseljena iz EU v države z manj strogimi okoljskimi politikami.
Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah se bo uporabljal za blago, kot so železo, jeklo, cement, gnojila, aluminij, elektrika in vodik, pod določenimi pogoji pa tudi za posredne izpuste. Uvozniki tega blaga bodo morali plačati razliko med ceno ogljika v državi proizvodnje in ceno emisijskih pravic v sistemu EU za trgovanje z izpusti.
Tako opuščanje brezplačnih pravic v okviru sistema za trgovanje z izpusti kot mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bosta postopno uvedena med letoma 2026 in 2034.
S sprejetjem socialnega sklada bo podnebni prehod pravičen in socialno vključujoč
Evropski poslanci so podprli tudi vzpostavitev socialnega sklada za podnebje za boj proti mobilnostni in energijski revščini, ki naj bi poskrbel za pravičen in socialno vključujoč podnebni prehod. To naj bi koristilo zlasti ranljivim gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza, ki jih je prizadela energijska in mobilnostna revščina. Socialni sklad za podnebje bo iz prodaje pravic iz sistema trgovanja z izpusti II prejel 65 milijard evrov, iz nacionalnih virov pa še dodatnih 25 odstotkov sredstev, kar naj bi po ocenah znašalo 86,7 milijarde evrov.
Po mnenju slovenskega evropskega poslanca Franca Bogoviča je paket Pripravljeni na 55 ambiciozen del Evropskega zelenega dogovora. "Želimo pomagati podnebju, se znebiti toplogrednih plinov, omejiti izpuste CO2 v ozračje iz drugih celin, hkrati pa pomagati tistim, ki jih bo ta prehod najbolj prizadel. Delamo pomemben korak, hkrati pa moramo biti pozorni na to, da ne prizadenemo tistih, ki so v teh razmerah najbolj ranljivi," je dejal v okviru plenarne razprave.
"Povečanje energije iz obnovljivih virov je nerealistično"
Pomembni temi načrta zelenega prehoda sta tudi povečanje energije iz obnovljivih virov in njeno shranjevanje. Evropska komisija je o shranjevanju energije že oblikovala predloge, ki pa so za zdaj še neformalni. Cilj je, da bi Evropa do leta 2030 pridobivala najmanj 40 odstotkov energije iz obnovljivih virov.
Slika je simbolična
Številni poslanci so v plenarni razpravi opozorili na vprašanje shranjevanja električne energije, saj so obnovljivi viri energije "netrajni" – ko ni sonca, se energija iz sončnih panelov ne pridobiva, še vedno pa jo potrebujemo. Zato so zmogljivosti za shranjevanje energije toliko pomembnejše.
Za kratkoročno shranjevanje so primerne baterije, treba pa je razmišljati tudi o dolgoročnem shranjevanju, za kar je treba zgraditi dobra omrežja. Boljše je treba izkoristiti tudi vodik in več vlagati v ta sektor, so opozorili.
V razpravi je bilo mogoče slišati tudi kritike strategije Evropske komisije, da zgolj obnovljivi viri energije ne bodo zadostovali, da bi si Evropa zagotovila energetsko neodvisnost. Potrebna bo diverzifikacija virov energije, pri čemer bo morala določeno vlogo imeti jedrska energija, še vedno pa bo treba uporabljati tudi termoelektrarne na fosilna goriva.
Ob tem je bilo mogoče slišati tudi kritike na račun Nemčije, ki je zaprla zadnje tri jedrske reaktorje. Številni so to potezo označili za katastrofo, saj bi na obnovljive vire energije morali preiti postopoma, ker da so zdajšnji cilji nerealistični. Poudarjali so, da so nujni nadgradnja tehnologije, inovacije, lažja dostopnost do dovoljenj in enoviti sistemi za distribucijo energije.
11