Ponedeljek, 5. 8. 2019, 7.17
4 leta, 10 mesecev
Hrvati slavijo dan zmage in obletnico operacije Nevihta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
6
Z operacijo Nevihta, ki jo je vodil Ante Gotovina, si je Hrvaška leta 1995 v samo treh dneh povrnila skoraj petino ozemlja, ki je bilo pod nadzorom srbskih upornikov.
Na Hrvaškem danes slovesno obeležujejo dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 24. obletnico vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je v Kninu poudarila, da se je treba obrniti v prihodnost, hrvaški premier Andrej Plenković pa si je zaželel več pravičnosti in manj korupcije v državi.
Na osrednji državni spominski slovesnosti v Kninu, ki se je začela s polaganjem vencev ob spomeniku padlim, je Kolinda Grabar-Kitarović poudarila, da se je treba obrniti v prihodnost. Hrvaška mora postati država blaginje in svobode, v kateri se cenita življenje in človek, ne pa osebni interesi, prazne obljube ter prepiri, ki krepijo brezup in delitve, je dejala hrvaška predsednica.
Grabar-Kitarovićeva najavila vnovično kandidaturo za predsednico države
Citirala je tudi medvojnega hrvaškega generala Anteja Gotovino: "Vojna je končana, obrnimo se v prihodnost." Zagotavljanje te prihodnosti je odgovornost predvsem politike, a tudi navadnih državljanov, je dejala predsednica. Treba je vzpostaviti državo, v kateri se bo cenilo delo, saj so zato Hrvati dali svoja življenja, je poudarila Grabar-Kitarovićeva, ki je v Kninu najavila tudi vnovično kandidaturo za predsednico države.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v Kninu najavila vnovično kandidaturo za predsednico države.
Tudi hrvaški premier Andrej Plenković se je v svojem nagovoru na slovesnosti obrnil v prihodnost, pri čemer si je zaželel bolj pravično Hrvaško brez korupcije in nezakonitosti. Plenković je izpostavil, da je bila Nevihta preobrat v hrvaški zgodovini ter da bi morali Hrvati iz te akcije črpati samozavest in optimizem. Tudi on je tako kot Grabar-Kitarovićeva poudaril, da je hrvaški narod z Nevihto in dvigom zastave na Kninski trdnjavi sporočil svetu, da sam odloča o svoji usodi.
Plenković: Nevihta zadala končni udarec velikosrbskemu poseganju po hrvaški zemlji
Poudaril je še, da je bila operacija Nevihta legitimen odgovor okupatorju in ključna bitka, ki je zadala "končni udarec velikosrbskemu poseganju po hrvaški zemlji". Dejal je, da si bo še naprej prizadeval razkrivati vojne zločine in iskati izginule. "Samo pravica, ki temelji na resnici, bo lahko žrtvam dala mir ter zacelila rane njihovih svojcev," je še dejal hrvaški premier. Zbrane je nagovoril tudi predsednik sabora Gordan Jandroković, nato pa so se zbrani podali na Kninsko trdnjavo na dvig zastave.
Tam so prebrali tudi imena 238 pripadnikov hrvaške vojske, ki so bili ubiti med Nevihto, ter še dveh, ki sta izginila. Med operacijo, ki se je začela 4. avgusta, so hrvaške sile v vsega 84 urah osvobodile skoraj petino ozemlja, ki je bilo tedaj pod nadzorom srbskih upornikov. S tem se je praktično končala vojna na Hrvaškem, ki se je začela leta 1991, Nevihta pa je bila tudi odločilna za konec vojne v sosednji Bosni in Hercegovini, ki je trajala od leta 1992 do leta 1995.
Vučić: Kam je izginilo 400 tisoč Srbov?
Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo, pa jo v Srbiji vidijo kot eno največjih katastrof srbskega naroda in zločinsko operacijo etničnega čiščenja hrvaškega ozemlja. Po srbskih ocenah je bilo tedaj s hrvaškega ozemlja pregnanih najmanj 250 tisoč Srbov, umrlo naj bi jih okoli dva tisoč.
To je v soboto ponovil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je letos na visoke hrvaške predstavnike naslovil vprašanje, kam je med vojno na Hrvaškem izginilo 400 tisoč Srbov in Jugoslovanov, ki jih danes ni več. Lani je srbski predsednik operacijo Nevihta primerjal celo z nacističnim holokavstom.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na predstavnike Hrvaške naslovil vprašanje, kam je med vojno na Hrvaškem izginilo 400 tisoč Srbov in Jugoslovanov.
Na Hrvaškem trdijo, da je okoli 90 tisoč Srbov odšlo samih, nazaj na Hrvaško pa naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč. Kljub obtožbam, da je bila operacija Nevihta zločinski podvig, je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu hrvaške generale in politike opralo krivde za zločine. Na Hrvaškem zato vsako leto izpostavljajo, da je bila operacija "čista kot solza".
Na Thompsonovem koncertu v Splitu odmevala sporna ustaška gesla
Slovesnosti ob obletnici Nevihte na Hrvaškem vsako leto nekateri izrabijo tudi za izzivanje nacionalnih strasti proti Srbom. Letos je hrvaško javnost razburil tudi koncert Marka Perkovića Thompsona, ki je znan po svojih proustaških in protisrbskih stališčih. Na koncertu na splitski rivi, ki se ga je v nedeljo zvečer udeležilo okoli deset tisoč ljudi, so odmevala tudi spora ustaška gesla. Med koncertom je sicer dvakrat zmanjkalo elektrike, vendar pa to koncerta ni zmotilo preveč.
V Trilju kakih 50 kilometrov stran je potekal tudi koncert Miroslava Škora, ki je napovedal predsedniško kandidaturo in bi lahko bil resen nasprotnik Grabar-Kitarovićevi na predsedniških volitvah, ki so napovedane za jesen. Tudi ta koncert je imel izrazito politično noto.
6