Nedelja, 28. 4. 2024, 7.51
1 teden, 5 dni
Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu
ILO: Zaradi vročine na delu na svetu letno umre 19 tisoč ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
V Sloveniji je bilo lani zabeleženih 19 smrtnih nezgod pri delu, 973 težjih in 13.551 lažjih nezgod.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je za geslo današnjega svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu izbrala Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu. Vse več ekstremnih vremenskih pojavov in segrevanje ozračja namreč pomembno vplivajo na delavce. V Sloveniji pa svobodni sindikati pozivajo pristojne k sprejetju ustreznih predpisov. Po oceni organizacije ILO zaradi izpostavljenosti prekomerni vročini na delovnem mestu vsako leto na svetu umre 19 tisoč ljudi.
Klimatske spremembe povzročajo pravi koktejl resnih zdravstvenih tveganj za 70 odstotkov delavcev na svetu, navaja ILO ob svetovnem dnevu, ki ga obeležujemo 28. aprila.
Smrti in bolezni zaradi vročine med delavkami in delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in na drugih delovnih mestih na prostem je v svetu vse več, saj delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost. Več pa je tudi poškodb na delovnem mestu in bolezni, povezanih s stresom. Vodnik ILO o vplivih podnebnih sprememb na varnost pri delu iz aprila navaja, da "trdni dokazi kažejo, da podnebne spremembe in degradacija okolja pomenijo povečano tveganje za poškodbe pri delu, bolezni in smrt", so povzeli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
18.967 smrtnih primerov zaradi poškodb pri delu
ILO po njihovem opozorilu ocenjuje, da je bilo leta 2020 po vsem svetu 22,85 milijona poškodb pri delu in 18.967 smrtnih primerov zaradi poškodb pri delu, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti vročini na delovnem mestu.
V Sloveniji je bilo lani zabeleženih 19 smrtnih nezgod pri delu, 973 težjih in 13.551 lažjih nezgod. Hkrati je bilo zabeleženih 81 azbestnih poklicnih bolezni, dve neazbestni poklicni bolezni in sedem sumov na poklicno bolezen. Ker mednarodna statistika kaže, da je v povprečju 20-krat več umrlih zaradi poklicnih bolezni kot zaradi smrtnih nezgod pri delu, v ZSSS ocenjujejo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni lani pri nas umrlo 380 oseb.
ZSSS znova poziva ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje k sprejetju predpisov, ki naj v času vročinskih valov tudi pri nas končno bolje zaščitijo zlasti delavke in delavce pri delu na prostem. Hkrati je treba po njihovem prepričanju bolj konkretno določiti tehnične ukrepe za toplotno udobje delavk in delavcev, ki v času vročinskih valov delajo v zaprtih prostorih.
Inšpekcijski nadzor je po navedbah ZSSS ključen za izvajanje predpisov o varnem delu. V Sloveniji lahko inšpektor za delo letno obišče le tri odstotke delodajalcev. Glede na to je treba inšpekcijo dela kadrovsko okrepiti, so poudarili.
ZSSS opazila napredek pri področnih predpisih
Omenjeni ministrstvi pozivajo k vzpostavitvi pravne podlage za digitalizirano zbiranje ključnih kazalnikov varnosti in zdravja pri delu na državni ravni. To bi bila podlaga za njuno učinkovito politiko varovanja poklicnega zdravja.
ZSSS je v preteklem letu opazila napredek pri področnih predpisih. Tako je denimo omenila pravilnike o poklicnih boleznih, o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu. Delodajalce poziva, da na njihovi podlagi revidirajo svoje ocene tveganja in v njih praviloma tudi prvič ocenijo tveganja za poklicne bolezni.
Ob tem naj določijo učinkovitejše preprečevalne ukrepe. V proces revidiranja pa naj aktivno vključijo predstavnike delavcev, so predlagali.
Še posebej prizadeti delavci v kmetijstvu
Podnebne spremembe ustvarjajo množico nevarnosti, zaradi katerih bi bilo lahko prizadete 70 odstotkov svetovne delovne sile, v najnovejšem poročilu ugotavlja Mednarodna organizacija dela (ILO). Po oceni organizacije zaradi izpostavljenosti prekomerni vročini na delovnem mestu vsako leto na svetu umre 19 tisoč ljudi.
Zaradi ekstremne vročine in ultravijoličnih žarkov, ki lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so bolezni srca in ožilja ter kožni rak, so po navedbah ILO, ki jih povzema nemška tiskovna organizacija dpa, še posebej prizadeti delavci v kmetijstvu in drugih sektorjih, ki vključujejo delo na prostem. Prekomerni vročini bo po oceni organizacije med svojim poklicnim življenjem izpostavljenih 2,4 od skupno 3,4 milijarde delavcev.
Delavci na prostem so prav tako izpostavljeni onesnaženemu zraku in pesticidom. Zaradi onesnaženosti zraka na leto umre 860 tisoč ljudi, pesticidi pa so razlog za tristo tisoč smrti na delovnem mestu na leto.
V skladu s poročilom ILO je treba trenutno veljavne standarde na področju varnosti in zdravja prilagoditi tako, da bodo bolje odražali nevarnosti, ki jih predstavljajo delovna okolja. V luči tega so v organizaciji pozdravili nemško zakonodajo, ki delavcem zagotavlja zaščitna oblačila pred ultravijoličnim sevanjem, hkrati pa nekatere oblike kožnega raka od leta 2015 priznava kot poklicno bolezen.
Kot je posvarila članica skupine ILO za področje varnosti in zdravja pri delu Manal Azzi, podnebne spremembe že ustvarjajo znatna dodatna zdravstvena tveganja za delavce, bistveno pa je, da ta opozorila upoštevamo.
