Jugoslavija je mrtva, rojena je tvitoslavija

V Beograd sva se z Ladom Leskovarjem pretekli teden odpravila vsak po svojih opravkih. Lado naj bi nastopil na prireditvi Beograjska pomlad. Z istim namenom so v veliko dvorano Doma sindikatov prišli mnogi, ki so desetletja oblikovali glasbeno sceno v državah nekdanje Jugoslavije – Lola Novaković, Miki Jevremović, Maja Odžaklievska, Đorđe Marjanović, Žarko Dančuo, Zafir Hadžimanov, Kemal Monteno, Leo Martin …

Deževalo je že mnogokrat V Beogradu je močno deževalo, toda deževalo je že mnogokrat. Stari znanci so se ležerno spominjali starih časov in si med čakanjem na nastop pripovedovali anekdote. Tudi tisto s Splitskega festivala leta 1979, ko sta se za točilnim pultom večer pred festivalom Mišo Kovač in Zlatko Pejaković takole pogovarjala: "E, dobri moj Zlajo. Ali veš, kakšno pesem letos pojem?" "Kakšno pa, dobri moj Mišo?" "Tako, da me lahko premaga le nekdo, ki bi odpel himno."

Naslednji dan je zmagovalec festivala z veliko prednostjo postal Zlatko Pejaković s pesmijo Ljetu je mome kraj. Pevski legendi sta se znova srečali za istim točilnim pultom. Pejaković je pristopil k nekoliko nerazpoloženemu Mišu Kovaču, ga objel čez ramena in rekel: "E, dobri moj Mišo, odpel sem himno."

Odpovedani vsi zabavni dogodki Šaljivo razpoloženje je v trenutku zamrlo, ko je uro pred začetkom prireditve vlada Republike Srbije zaradi poplav razglasila izredno stanje in so bili odpovedani vsi zabavni dogodki. Postalo je jasno, da je bilo le nekaj dni močnega deževja dovolj, da so ogrožena življenja in premoženje mnogih jugozahodno od Beograda. Začele so prihajati tudi novice o katastrofi v Bosni in Hercegovini. Sledile so ure boja za preživetje ogroženih in za solidarnost ter razmislek o tem, kaj je dejansko tisto, kar je pomembno.

V Šabcu 31-kilometrski obrambni zid Izseljenih je bilo več deset tisoč prebivalcev. Več kot sto tisoč jih je ostalo brez elektrike. Vode so poplavljale, plazovi so pod sabo pokopavali na desetine hiš. V noči na soboto je v Šabcu 6.000 prostovoljcev z vrečami peska postavilo 31-kilometrski obrambni zid. Z vseh strani, predvsem z območja nekdanje skupne države je začela prihajati pomoč. Vzpostavljena so bila evakuacijska središča. Slovencem je s strokovno akcijo uspelo preprečiti večstomilijonsko škodo v termoelektrarni TENT.

Novorojenček dobil ime po pilotu helikopterja Pilot helikopterja Ljubomir Vejin je med reševanjem opravil delo babice in mlada mamica je novorojenčka poimenovala po njem. V niškem zaporu se je 1.100 zapornikov odreklo obroku v korist ogroženim.

Twitter prevzel naloge obveščevalne službe Poleg prizadevnega dela radioamaterjev je družabno omrežje Twitter postalo tisto, ki je prevzelo naloge obveščevalne službe. Twitter je postal glavni informacijski kanal. Prek njega poteka obveščanje o lokacijah življenjsko ogroženega prebivalstva, o zbirališčih prostovoljcev, o potrebah določenih območij, posredovani so seznami evakuiranih, pogrešanih, odprti računi za pomoč, poteka medsebojna komunikacija – nekdo ponuja kamion za prevoz, drugi gorivo za reševalne čolne, tretji stanovanje … In kar je bistveno – nihče nikogar ne sprašuje o njegovi nacionalnosti.

Padle so nacionalne in verske pregrade Na Twitterju so padle nacionalne in verske pregrade. In ne le na Twitterju – hrvaška specialna policija rešuje srbsko prebivalstvo, po Beogradu visijo hrvaške, slovenske, bosanske, makedonske, črnogorske zastave v znak zahvale. Na vseh ogroženih območjih so spoštovani vsi ljudje. V regijo sta se naselila žalost in ponos. To so trenutki, ko ljudje vedo, kaj je res pomembno. Čas, ko je narava podrla nepremostljive prepreke. Čas, ko se marsikdo sprašuje, zakaj je bilo potrebno večletno klanje za tisočletne sanje. Za koga?

Te dni so ljudje solidarni ne glede na pripadnost naciji. Nacionalni ponos je čutiti le ob zavedanju – "Slovenija pomaga, Hrvaška pomaga, Makedonija pomaga …" Blagodejna je odsotnost težnje oblasti po zunanjem sovražniku za ohranitev ali pridobitev lastnih položajev.

Sledil bo čas zaslugarstva, nabiranja političnih točk Poplave bodo minile. Svet bi bil lepši, če bi ljudje tudi takrat razmišljali, kot razmišljajo danes, ko jim je najhuje. Žal bo sledil čas zaslugarstva, nabiranja političnih točk. Tudi prerivanja pri pridobitvi pomoči. "Sosed je že dobil, jaz še ne. Več je dobil." Zakaj smo ljudje slabši, ko nas boža rahel vetrc, kot takrat, ko nas hoče odpihniti orkan? Zakaj bomo hoteli več, kot bi nam bilo dovolj danes?

Vode se umikajo, ostaja Twitter Hotel Slavija te dni ne zatisne oči. Džezerji legajo k počitku, zamenjuje jih nova skupina prostovoljcev. Vode se umikajo, ostaja Twitter – kanal, ki bo poskušal ohraniti trenutni duh solidarnosti brez meja. Ko je najtežje in ko je zaslugarstvo oblasti potisnjeno na stran, so bratje Srbi in Hrvatje, vere se zavedajo, da imajo enega Boga, navijači Zvezde, Partizana, Hajduka in Dinama pa se ne sovražijo.

Jugoslavija je mrtva, rojena je tvitoslavija.