Poljakinja, ki bi odprla turistično agencijo za nezadovoljne Slovence

"Slovenija je tako lepa država. Ko grem na Prešernov trg, si vzamem rogljiček in kavo, gledam okoli sebe, kako lepo je, kako življenje tu počasi poteka, in samo uživam. Tega v Krakovu in Varšavi, večjih poljskih mestih, ni. Tam ljudje samo hitijo, vsem se mudi in se ne ozirajo okoli sebe."

Ko Poljakinja Anna Maria Omarczyk pripoveduje o Sloveniji, kjer zdaj živi že peto leto, dobi človek kar kurjo polt in občutek, da morda njene besede, "vi Slovenci ne poznate svoje države in ne veste, kaj imate", povsem držijo.

Za vse so odgovorni Štajerci Slovenijo ji je predstavila njena univerzitetna profesorica Agnieszka Będkowska-Kopczyk, ki je promovirala študij slovenščine. O Sloveniji je pripovedovala s takim žarom, da je Anno prepričala v študij slovenščine, ki se je takrat komaj odpiral, in ji vzbudila željo, da to državo tudi obišče.

Prvič je prišla leta 2007 na študijsko izmenjavo v Maribor in že takrat je vedela, da bo v Sloveniji tudi živela. "Samo mojo družino sem morala še pripraviti na to," se pošali Anna, ki tu živi od decembra 2010. Za vse skupaj pravi, da so odgovorni Štajerci. "Kakšen vtis so ti ljudje naredili name. Pokazali so mi en lep del države, bili so izjemno prijazni in pripravljeni pomagati. To so pravi ljudje."

Očarali so jo ljudje, kultura, način življenja in seveda narava. "To sploh ni mogoče, da ima država vse, gore, morje, jezera, jame … Kaj govorim, saj veste, kaj imate. Oziroma ne, mnogi ne vedo, kaj imate. Slovencem, ki bi radi šli v tujino, vedno rečem, naj gredo in bodo hitro prišli nazaj," razlaga Poljakinja, ki bi najraje odprla turistično agencijo za nezadovoljne Slovence, da jim razkaže njihovo domovino.

Poljska naveza za večjo prepoznavnost Slovenije Promocija Slovenije je postalo njeno poslanstvo in zdaj pomaga prijateljici, ki je na Poljskem odprla turistično agencijo Slovenika. Slovenija med Poljaki komaj zdaj postaja turistična destinacija, do zdaj je veljala le za državo na poti na Hrvaško, v Medžugorje, Srbijo ali Bosno in Hercegovino. Prav po Annini zaslugi jih vse več prihaja izključno v Slovenijo.

"Zelo so zadovoljni, vsi se želijo preseliti sem, kar mi ni všeč," se pošali Anna. Lani sta organizirali tudi prvo poljsko-slovensko poroko v Sloveniji, želita si odpreti še poslovalnico Slovenike v Sloveniji, kjer bi Anna bila vodička.

Cel kup tarnanja za nič Ob vprašanju, ali je po njenem mnenju v Sloveniji tudi kaj slabega, se samo nasmehne. "Tega je dosti, pravzaprav ne vem, kje začeti." Z vidika turizma si na primer ne predstavlja, da bi v prestolnici (ravno zdaj obiskuje tečaj za vodičko po Ljubljani) turiste pripeljala na glavni trg pred frančiškansko cerkev, pred katero se zbirajo opiti in glasni brezdomci, ki se po njenih besedah včasih počutijo kot kralji. "Tega prizora bi me bilo pred poljskimi turisti, ki so katoličani, sram. Ne verjamem, da se tega ne da spremeniti."

Povedati želi, da Slovenci prepogosto zamahnemo z roko, češ da smo se že navadili. "Prvi stavek, ki sem se ga tu naučila, je bil, 'Ah, saj bo. Ne sekiraj se.' To mi gre tako na živce. Kaj bo? Mi Poljaki iz majhne težavo naredimo veliko in jo tudi rešimo."

Ali je to lenoba ali skromnost, se ne more odločiti. Vsekakor je prepričana, da je v Sloveniji preveč pritoževanja. "Vsi tarnate. Da ni služb, da ni denarja, da je recesija. A tega ne vidim nikjer. Ko grem ob Ljubljanici, ljudje vedno sedijo na kavici, so nasmejani … Tudi poljski turisti sprašujejo, kje je tu kriza."

Poljaki imajo manj denarja, a bolje živijo Kar pa zadeva življenjski standard, je prepričana, da je prišla na slabše. Hrana je na Poljskem nekoliko cenejša, oblačila in gorivo še bolj, a manj se tudi zasluži. Ljudje znajo z denarjem bolj gospodarno živeti, več ljudi najame posojila, predvsem pa ne poznajo kulture "se dobimo na kavi".

In ko smo ravno pri kavi. Anno zelo preseneča, da tu ni nobene težave med službo skočiti na kavo, še bolj jo preseneča odmor za malico. Poljaki tega ne poznajo, oni jedo šele, ko je mimo njihov osemurni delovnik. Slovence bi zato težko označila za delaven narod. Prej bi dejala, da smo malo razvajeni.

Socialna pomoč ji ne gre v glavo, še manj študentski sistem, zaradi katerega mladi živijo v nezavidljivi situaciji, je prepričana Poljakinja. Zaradi bonov za hrano ne znajo kuhati, zaradi študentskega dela se ne morejo zaposliti, zaradi zavlačevanja študija pa zamudijo pol življenja. Medtem ko so Poljaki že poročeni, imajo družine in posojila, Slovenci živijo v hotelu mama in študirajo.

Od Slovenca ne moreš pričakovati poroke Ker je ravno dan žena, sva se ustavili še pri tej temi. Tudi Poljaki imajo navado, da svojo izbranko presenetijo s cvetom, a razlika je v tem, da so Poljaki vedno kavalirji, ki ženskam odpirajo vrata, jim nosijo vrečke in pomagajo pri hišnih opravilih. "Ženska se tako počuti malo bolj posebno kot v Sloveniji, vsaj jaz tako vidim," pravi Anna.

Poljaki so na sploh bolj družinsko naravnani. "Kot sem opazila, gredo Slovenci raje z družbo ven, kot da bi preživeli filmski večer z dekletom. Tudi družina vam ne pomeni toliko." In kako je biti v zvezi s Poljakom ali Slovencem? "Razlika je ogromna. Od Slovenca predvsem ne moreš pričakovati poroke. To sem zdaj sprejela in je tudi ne pričakujem več," se je sprijaznila Poljakinja iz majhne vasi Wisła Wielka, ki bi o Sloveniji lahko pripovedovala ure in ure.