Ponedeljek, 26. 4. 2021, 21.29
3 leta
Rekordna prodaja orožja: kot v obdobju hladne vojne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,91
16
Kar 62 odstotkov vseh vojaških izdatkov na svetu je namenilo le pet držav − ZDA, Kitajska, Indija, Rusija in Velika Britanija. Na šestem mestu sledi Savdska Arabija.
Kljub globalni zdravstveni in gospodarski krizi so se vojaški izdatki po svetu lani povečali in dosegli raven iz leta 1988, v poročilu ugotavlja Stockholmski mednarodni raziskovalni mirovni inštitut (Sipri). Pri tem sta skoraj dve tretjini izdatkov prišli le iz petih držav.
Skupno so vojaški izdatki v svetu v letu 2020 narasli za 2,6 odstotka, to je na skoraj dva tisoč milijard dolarjev oziroma na 1.650 milijard evrov. Ob hkratni recesiji oziroma globalnem zmanjšanju BDP so ti izdatki kot delež BDP narasli z 2,2 odstotka v letu 2019 na, v povprečju, 2,4 odstotka BDP lani. Gre za največje letno povečanje od finančne krize leta 2009.
Kar 62 odstotkov vseh vojaških izdatkov na svetu je namenilo le pet držav − ZDA, Kitajska, Indija, Rusija in Velika Britanija. Na šestem mestu sledi Savdska Arabija.
Trump je bil vojski naklonjen
Pri tem še naprej močno prednjačijo ZDA, ki so bile lani odgovorne za kar dve petini, natančneje, 39 odstotkov skupnega zneska oziroma 778 milijard dolarjev. To je za 4,4 odstotka več kot leta 2019. Pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom se je vojaška poraba tri leta zaporedoma povečevala, potem ko se je pred tem sedem let zmanjševala.
Kitajci zapravljajo že 26 let
Kitajski vojaški izdatki so se medtem lani povečali že 26. leto zapored in dosegli 252 milijard dolarjev. Za obdobje 2011−2020 je Sipri za Kitajsko izračunal kar 76-odstotno povečanje.
Tudi skoraj vseh 30 članic zveze Nato je lani povečalo sredstva, namenjena vojski, in vse več je takih, ki dosegajo cilj zavezništva ob najmanj dveh odstotkih BDP za obrambo. Leta 2019 jih je bilo devet, lani 12, med njimi prvič po letu 2009 tudi Francija. Res pa je, da so nekatere države ta cilj dosegle bolj zaradi zmanjšanja svojega BDP kot dejanskega povečanja vojaške porabe.
Nemčija najbolj zapravljiva v Evropi
V Evropi so se vojaški izdatki lani povečali v povprečju za štiri odstotke. Nemčija je svoje vojaške izdatke lani povečala za 5,2 odstotka, torej na skupno 52,8 milijarde dolarjev, kar je, v primerjavi z letom 2011, 28-odstotno povečanje. Nemčija se tako na lestvici držav, ki za vojsko namenjajo največ, uvršča na sedmo mesto, sledi ji Francija na osmem mestu.
Le redki denar preusmerili v boj s pandemijo
Le peščica držav je medtem lani zmanjšala predvidene izdatke za orožje, vojaško opremo in vojake ter del tega denarja preusmerila v odziv na pandemijo. Med njimi sta Čile in Južna Koreja. Sta pa sicer svoja vojaška proračuna v primerjavi s prvotnimi načrti lani bistveno zmanjšali tudi Rusija in Brazilija − Rusija na primer za 6,6 odstotka, čeprav je bil proračun še vedno za 2,5 odstotka večji kot leta 2019.
Pandemija ni spremenila ničesar
Nasploh je pandemija bolezni covid-19, kot ugotavljajo pri Sipriju, privedla do zanimivega fenomena: BDP se je v večini držav zmanjšal, obrambni proračuni pa so ob tem ostali večinoma nespremenjeni, kar dejansko pomeni, da se je potrošnja za oborožitev relativno povečala.
"S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da pandemija ni imela večjega vpliva na globalne vojaške izdatke v letu 2020. Bomo pa še videli, ali bodo države ohranile to raven vojaških izdatkov tudi v drugem letu pandemije," je ocenil raziskovalec Siprija Diego Lopes da Silva.
16