Romney bo v Izraelu snubil krščansko desnico v ZDA

Začetek šestdnevnega potovanja v Londona 27. julija je logičen, saj je bil Romney glavni organizator zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cityju leta 2002. Hkrati bo v britanski prestolnici veliko drugih svetovnih voditeljev in bo to priložnost za vrsto srečanj. Romney se bo srečal z britanskim državnim vrhom od premiera Davida Camerona navzdol in tudi z vodji opozicije ter nekdanjim premierjem Tonyjem Blairom. Prav tako bo zbiral denar za kampanjo med Američani, ki živijo v Veliki Britaniji. Iz Londona bo odpotoval v Izrael, ki ga sedanji predsednik ZDA Barack Obama še ni obiskal. Njegov že četrti obisk judovske države 28. julija je zanj nujen, saj si mora pridobiti podporo ne le v ZDA živečih Judov temveč predvsem krščanske desnice v ZDA, še posebej pripadnikov protestantskih skupin. Ti so še bolj proizraelski od Izraelcev, saj verjamejo, da mora biti nekdanja sveta dežela povsem v judovskih rokah, če naj se izpolni pogoj za ponoven prihod Jezusa Kristusa na Zemljo in s tem za konec sveta.

Obama se je v preteklosti sprl z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, zato bi podoba nasmejanih starih znancev (poznata se že več kot 30 let) Romneyja in Netanjahuja desnim volivcem v ZDA poslala sporočilo, da je republikanski kandidat nedvomno boljša izbira. Nekdanji guverner Massachusettsa naj bi se srečal tudi s palestinskim predsednikom Salamom Fajadom, čeprav še ni jasno, ali bo obiskal tudi Zahodni breg.

Letošnje ameriške predsedniške volitve so zelo tesne, z obiskom tujin epa želi Romney volivcem doma omogočiti, da ga vidijo "v akciji" med tujimi voditelji in se morda tako odločijo, ali mu bodo dali svoj glas 6. novembra.

Glede zunanje politike ima več zaupanja Obama Romney je zelo kritičen do Obame glede njegove zunanje politike, predvsem do odnosa z Izraelom. Ameriški volivci glede na zadnjo anketo televizije CBS in časnika New York Times glede zunanje politike bolj zaupajo Obami kot Romneyju, a to ne pomeni veliko, saj so tudi leta 2008 bolj zaupali izkušenemu republikancu Johnu McCainu kot pa povsem neizkušenemu Obami, ki je na koncu zmagal.

Romney je sicer že poskrbel za nekaj zapletov, na primer ko je med kampanjo Rusijo označil za geopolitičnega sovražnika ZDA številka ena. Prav tako rad poudarja, da bo Iran z Obamo v Beli hiši prišel do jedrskega orožja, z njim pa ne, čeprav še ni povedal, kaj bi storil drugače oziroma ni napovedal morebitnega vojaškega napada na Iran. Prav tako ga utegnejo v Izraelu povprašati, ali bi se v primeru zmage na volitvah ZDA vpletle v krvav konflikt v Siriji.

Na topel sprejem lahko računa na svoji zadnji postaji – na Poljskem, kjer bo gost nekdanjega predsednika Lecha Walese, in kjer v Varšavi načrtuje velik zunanjepolitični govor. Romney je bil doslej kritičen zaradi Obamove odločitve, da na Poljskem ne postavi baz za protiraketno obrambo, a bo moral paziti kaj govori. Nenapisano pravilo, ki pa se v ameriški politiki v glavnem spoštuje, je, da se zunanje politike trenutnega predsednika na tujem ne kritizira. V ZDA bodo pozorno spremljali Romneyjeve izjave in če bo naredil prestop, lahko pričakuje ostre kritike Obamovih privržencev.

Primerjavam z Obamo se ne bo mogoče izogniti, saj je tedanji demokratski predsedniški kandidat leta 2008 v Berlinu na svojem govoru zbral množico najmanj 200.000 ljudi, razočaranih nad osmimi leti vladavine republikanca Georgea Busha. Tokrat bi jih verjetno zbral precej manj, saj tudi Evropejci vse bolj menijo, da se ameriška zunanja politika v bistvu ne spreminja veliko, ne glede na to ali je v Beli hiši demokrat ali republikanec. Obama vodi morda še ostrejšo vojno proti terorizmu, kot jo je Bush, a resda z manj ostro retoriko in brez tako ostre delitve sveta na tiste, ki so z ali pa proti ZDA.