V Konzumu ne boste našli Barcaffeja

Bil je vroč poletni dan v Poreču. Zaloga vode je pošla. Pa zavije družina v prvo trgovino, ki ji je na poti. Kaj pa drugega kot Konzum. Glede na to, da je teh od vseh trgovin na Hrvaškem največ, več kot tisoč, jih res ni težko zgrešiti.

Izkazalo se je, da je v Konzumu nakup vode preprost. Edina, ki je na voljo, je Jamnica, v vseh njenih oblikah, vključno s pollitrskimi stekleničkami Jane s hrvaško zastavo in žogo na eni in sporočili Paula Coelha na drugi strani. "Sporočilo zate: v predanosti je razlika med sanjami in ciljem," je na primer napisano v hrvaščini in angleščini. Ali pa: "Uspeh je večji, če je bila pot do njega težja." Na koncu z Jamnicami obloženih polic je tudi posebna stojnica s knjigami izbranih misli popularnega pisca za popoln užitek na plaži.

V deželi Jamnice

A bolj kot vode s sporočilom je bilo nenavadno, da v velikanski trgovini ni bilo nobene druge blagovne znamke vode. Kaj če bi se vam recimo zahotelo piti vodo Evian, trenutno tako popularno vodo Fiji ali bog ne daj Zalo? Ne, v Konzumu pač ne. Tudi pri mineralnih vodah je bil izbor omejen na Sarajevski kiseljak. Seveda je v lasti Jamnice.

Pravzaprav je celoten oddelek brezalkoholnih pijač dežela Jamnice. Grmade sokov Juicy in Sky Cole. Je pa pozitivno to, da je na policah tudi brezalkoholni gingerino, ki ga pri nas težko najdete, a Jamnica ga izdeluje celo v dveh različnih okusih.

Pa sem se naredila malo neumno in vprašala sezonskega študenta, ki je pridno zlagal robo na police, ali nimajo nobene druge vode kot Jamnico. "Seveda imamo – Fonyódi," se je nasmehnil.

Fonyódi je madžarska voda iz okolice Blatnega jezera. Na njihovih stekleničkah z drobnimi črkami piše: proizvaja Jamnica, d. d. Čudno res.

Edini in veliki Agrokor

Izkušnja z Jamnico nas je napotila na podrobnejši pregled polic največjega Konzuma v Poreču. Saj je res, da so police polne in bleščeče, a kmalu se izkaže, da imajo rahel sovjetski sindrom. Saj se spomnite sovjetskih veleblagovnic, ki so imele na dolgih policah zloženo le eno vrsto konzerv? Recimo primer police s čokoladnimi namazi. Zgornji polici napolni Lino, spodnji dve Nutella. Res je, da je Lino v vseh mogočih, pri nas nikoli videnih oblikah, pa vendar, kaj je narobe z Eurocremom, Viki kremo, Kinderlado ali Milky Wayjem?

Izkazalo se je, da je to še zelo izjemna ponudba, saj ne ena ne druga blagovna znamka nista v lasti Agrokorja. Že pri vinih recimo se ponovno pokaže sindrom Jamnica. Še dan prej je bila v Kauflandu izkušnja z nakupom vina prav mučna, saj so bile police tako založene z raznovrstnostjo tako hrvaških kot svetovnih vin, pa seveda tudi z res dobrim izborom slovenskih vin, da je otrok že nestrpno kričal "mami, gremo", medtem ko je mama še vedno zbegana tuhtala, ali bi plavac iz Hvara ali Roxanichevo Malvazijico. V Konzumu ni te težave: v vinskem predelu kraljujejo vina Laguna. Ja, v lasti Agrokorja. Najprej tako na oko pet metrov malvazije, na drugi strani pa še pet metrov merlota in caberneta. Lahko pa med drugim na policah Konzuma najdete tudi vino Mladina, ki ima – bizarno, kot se sliši – ne le enako ime kot slovenski tednik, tudi tipografija napisa je sumljivo podobna. Tudi Mladina, vino, ne časopis, je v lasti Agrokorja. Enaka zgodba se ponavlja pri večini izdelkov, saj ima konec koncev Agrokor širok izbor le-teh. Pri svežem mesu je recimo sicer res velika izbira, večja kot v drugih velikih trgovskih centrih, a omejena na bolj ali manj enega dobavitelja: Pik Vrbovec. Ja, v lasti Agrokorja.

Blagovna znamka v privlačni embalaži

Res je sicer, da ima Agrokor v lastni nekaj najbolj vidnih hrvaških znamk, denimo Ledo in Zvijezdo, tako da je logično, da so ti izdelki na policah njihovih trgovin. A na njihovih policah v resnici ni kaj veliko drugih proizvajalcev: blagovna znamka Konzuma in dodatek blagovnih znamk v lasti Agrokorja že napolnijo police Konzuma.

Pri blagovni znamki pa jih je treba pohvaliti. Njihovi izdelki niso tako kot pri blagovni znamki Mercartorja zapakirani v anemično diskontno embalažo, ki že na pogled da vedeti, da je to nekaj, kar je poceni. Ne, blagovna znamka Konzuma K plus je v "normalni" prodajni embalaži, pisani in privlačni, edino, kar da vedeti, da je to njihova znamka, je majhen K v kotu. In seveda cena. Če primerjamo ceno litra mastnega mleka 2,8, je razlika očitna: blagovna znamka K 5,49 kune, mleko Dukat 7,99 kune.

Izgnani Barcaffe in pašteta Gavrilović

Ko smo že omenili Dukat. Njihovi mlečni proizvodi so bili leta 2007 za osem mesecev pregnani s polic Konzuma. Ko je Dukat prevzela francoska multinacionalka Lactalis, so ti očitno zahtevali drugačne pogoje dobave in plačila, v času pogajanj pa so bili pač kaznovani z izgonom, kot nekakšno dodatno stimulacijo pri pogajanjih. Ivica Todorić je tedaj kot razlog navedel, da so podcenjevali trg, na katerega so vstopili, in o spremembi lastništva niso obvestili tudi njih. Ko so sklenili novo pogodbo, so se Dukatovi mlečni izdelki lahko vrnili.

To pa ni bil edini primer, da velike blagovne znamke ne morejo prodajati v Konzumu. S polic Konzuma je izgnano tudi nekaj močnih blagovnih znamk skupine Atlantic Emila Tedeschija, po Forbsu drugega najbogatejšega Hrvata. Recimo v Konzumu ne prodajajo Barcaffeja in paštet Argeta, ki je recimo najbolj prodajana pašteta v BIH in jo je na Hrvaškem mogoče kupiti v Lidlu.

V sporu, ki se je kazal v umiku proizvodov s trgovskih polic, pa sta bila tudi Todorić in Đuro Gavrilović. Zadnji je leta 2003 kupil trgovinsko verigo Diona, prav z namenom, da bi lahko bolje plasiral legendarne proizvode svoje družine, ki sicer po njegovem mnenju niso bili dobro zastopani v Konzumu. Od tedaj jih je bilo v Konzumu še manj. Spor je trajal deset let, dokler ni lani Gavrilović večine trgovin Dione prodal Todoriću. Tako se je na Konzumove police ponovno vrnila Gavrilovićeva pašteta. Si predstavljate trgovino na Hrvaškem brez paštete Gavrilović? To je skoraj tako, kot da bi bila v Sloveniji trgovina brez piva Union.

Potrošnik prikrajšan za izkušnjo izbire

Seveda pri izboru izdelkov v trgovini zadnjo vedno reče potrošnik. Pravzaprav odnos do nakupovanja. Nekako so nas veliki trgovski centri naučili, da imamo pravico do izbire oziroma da smo se prisiljeni med nakupovanjem tisočkrat odločati. In da imamo možnost, da izberemo prav tisto vodo, pašteto, prepečenec, ki se nam zdi najbolj okusen ali najboljši v razmerju cene in kakovosti. To izkušnjo pričakujemo v vsakem velikem nakupovalnem središču.

Zato je nakupovanje v velikem Konzumu malo razočaranje. Na koncu pač vzamete tisti toaletni papir, ki je na voljo, in ne iščete več najljubšega francoskega z vonjem po breskvah in z natiskanimi malimi rumenimi rožicami. A tako nakupovalno izkušnjo pričakujete v majhnih trgovinah. In roko na srce – Konzum je skoraj v vsaki hrvaški vasi, tako da so tiste trgovine brez dvoma vrhunski nakupovalni dogodki v svojem kraju, ki z lahkoto pomete s konkurenco klasičnih vaških trgovin, saj so bolj bleščeče in K je viden vsepovsod.

Zaskrbljeni Bosanci

Poleg tega Konzum omogoča popolno uslugo. Ne le, da je trgovina, je tudi banka, saj lahko plačate položnice in s kreditnimi karticami dvignete denar. In stavnica, saj lahko vplačate loto in zadenete euro jackpot. Konzum tudi poskrbi, da je vaše življenje sladko, saj je na njihovih policah za razliko od Slovenije domač sladkor, saj ob sladkorni direktivi še niso bili v EU in še imajo tovarno sladkorja. Zato je sladkor na Hrvaškem občutno cenejši kot madžarski sladkor v Sloveniji.

Pa nazaj k vodi: ob letošnjih poplavah v Bosni in Hercegovini so bralci Oslobođenja v uredništvo šokirani pošiljali fotografije polic v Konzumu, kjer je bila le hrvaška voda iz Jamnice. Seveda veliko dražja kot lokalna v drugih trgovinah. Todorića so obtožili, da služi na račun človeške tragedije.

Kaj bodo porekli šele zdaj, ko imata Mercator in Konzum v Bosni dovolj trgovin, da sta v vsaki občini dve. Verjetno upajo, da bo na policah ostal vsaj še Sarajevski kiseljak.