Vse več napadov sirske vojske in vse več dezerterjev

Ko sem zadnjič oddajal zapise in jih že končal, se je okoli pol ene ure zjutraj pravzaprav šele začelo dogajati. Bližnje mesto Anadan je začela oblegati sirska vojska. Slišati je bilo težko artilerijo. Eksplozije so bili silovite. Trajalo je precej dolgo, nekoliko prenehalo okoli druge ure, nato pa so obstreljevanje spet začeli zgodaj zjutraj. Za zdaj ne poročajo o mrtvih, dobil sem le poročilo o eni ranjeni osebi. V tem trenutku je v mestu Anadan mirno. Sicer pa smo v mestu Mara'a obiskali demonstracije po petkovi molitvi. Zaradi visoke temperature, 43 stopinj Celzija, je bila udeležba nekoliko manjša, ampak še vedno velika. Tokratne demonstracije so potekale v mestnem jedru, na trgu so se zbrali ljudje takoj po petkovi molitvi, sledilo je skandiranje različnih sloganov proti Al Asadu …

Demonstracije varujejo pripadniki FSA. Nadzirajo vse dostope do trga, da bi tako preprečili prihod pripadnikov milice šabiha.

Med protesti je do mene prišel gospod srednjih let in mi želel razložiti, da bo kmalu napadeno tudi mesto Mara'a, kjer trenutno živimo. Po njegovem mnenju se bo to zgodilo v od treh do štirih dneh. Napetost pa se stopnjuje. Najprej smo dobili novico, da so aretirali približno petdeset ljudi, ki so bili namenjeni v Alepo na poroko. Aretirala jih je vladna vojska.

Sledila je novica je, da je pripadnikom FSA uspelo zajeti približno 35 avtomobilov milice šabiha.

Spopadi se zagotovo stopnjujejo tudi na severu države. FSA si seveda želi pridobiti čim več teritorija in mest, prav tako pa vladna vojska ne popušča in želi enako. Veliko je poročil o vse večjem številu dezerterjev v FSA, kar pomeni, da se vladna vojska manjša, tehtnica pa se počasi, a vztrajno preveša na stran upornikov.

V teh vročih dneh je dovolj časa za pogovore, ljudje so nekako prepričani, da se bo položaj v državi uredil po mesecu ali dveh. Seveda se vsi sprašujejo, kako naprej, kaj bo po revoluciji, obstajata strah, kako se bodo posamezne frakcije FSA med seboj dogovorile, in bojazen, da bi se med seboj spopadle za prevlado. Svetovni mediji so večinoma osredotočeni na nasilje in vojskovanje, ki poteka v državi, večina pa jih izpusti majhne zgodbe iz ozadja, ki imajo velik pomen. Na severu države namreč tako pripadniki FSA kot angažirani posamezniki, predvsem učitelji, zelo pospešeno sestankujejo in debatirajo o tem, kako postaviti sistem, ko bo Al Asadov režim padel.

Na dnevnem redu debat, ki potekajo enkrat v kulturnem domu, drugič v hiši kakšnega premožnega župana kot današnja v mestu Quaz, se znajdejo najrazličnejše teme. Kako napisati novo ustavo, kakšna bo vloga žensk, kaj narediti z vsemi verskimi skupnostmi in njihovimi pripadniki, kako urediti kurdsko vprašanje. Mnenja, ki se krešejo ob tem, so presenetljivo liberalna in demokratična, želijo vzpostaviti enake možnosti za vse verske manjšine in ljudi. Gre za proces, ki je morebiti najpomembnejši med vzporednimi dejavnostmi, ki se dogajajo ob vojskovanju. Ne nazadnje debatirajo tudi o tem, kaj storiti z vsem orožjem, ki bo ostalo pri ljudeh, potem ko se revolucija konča, kako izpeljati prve volitve in tako dalje.

Do naslednjega zapisa ...