Slovenski uporabniki spleta ne varujejo dovolj svoje spletne identitete
Slovenski uporabniki interneta skrbijo za osnovno zaščito, ne vedo pa dovolj o varovanju osebnih podatkov in identitete v spletu.
To sta le dva od izsledkov raziskave Microsoft Computing Safety Index, ki je na vzorcu 11 tisoč uporabnikov v 27 državah, vključno s Slovenijo, preučila varnostne prakse uporabnikov spleta.
Ribarjenje je šibka točka
Približno štiri petine slovenskih anketirancev uporablja orodja za zaščita pred najbolj znanimi računalniškimi grožnjami, kot so virusi in vohunski programi, se pa kaže pomanjkljivo znanje o nevarnostih, ki izvirajo iz socialnega inženiringa; to so predvsem ribarjenje osebnih podatkov, kraja identitete in zavajajoče oziroma prevarantske škodljive spletne povezave.
Tako so protivirusni programi in požarne pregrade vedno pogosteje v rabi, prav tako tudi močna gesla, ki jih ni preprosto uganiti, a po drugi strani kar tri petine vprašanih iz Slovenije (nekaj odstotnih točk več kot v drugih državah) priznava, da ne ve dovolj o krajah identitete in ustreznih načinih zaščite, kar tri četrtine vprašanih pa ne pozna naprednih ukrepov za varovanje spletnega ugleda in dobrega imena.
Slovenija skoraj pri povprečju
Rezultate raziskave so objavili ob današnjem dnevu varne rabe interneta, v Sloveniji pa jo je Microsoft izvedel v sodelovanju s centrom za varnejši internet SAFE-SI. Udeleženci raziskave so za proaktivne varnostne prakse prejeli največ 100 točk, ki bi jih prejeli, če bi upoštevali vse priporočene varnostne nasvete. Povprečen rezultat vseh uporabnikov je znašal 44 točk, slovensko povprečje pa je bilo eno točko nižje.
Druge ključne ugotovitve za Slovenijo:
- 52 odstotkov uporabnikov posodablja programsko opremo in/ali ima vklopljeno samodejno posodabljanje.
- Več kot tretjina slovenskih uporabnikov se ni izobrazila o zaščiti spletnega ugleda ali o preprečevanju in odzivanju na krajo identitete.
- 54 odstotkov uporabnikov je ustvarilo gesla z malimi in velikimi črkami, številkami in simboli.
- Malo več kot polovica jih zatrjuje, da opravljajo transakcije samo na straneh z dobrim slovesom.
- Samo 15 odstotkov je protivirusno ali protivohunsko programsko opremo namestilo na svoj mobilni telefon.
- Zgolj polovica uporabnikov spreminja nastavitve zasebnosti v družabnih omrežjih, ki določajo, katere informacije izmenjujejo z drugimi.
- Samo 30 odstotkov slovenskih uporabnikov uporablja filtre za preprečevanje ribarjenja osebnih podatkov in filtriranje spletnih strani.
Informacijski pooblaščenec izpostavlja tematiko spletnih družbenih omrežij
Pisarna informacijskega pooblaščenca ob dnevu varne rabe interneta, katerega namen je ustvarjanje prijaznejšega in varnejšega interneta zlasti za mlade, izpostavlja perečo tematiko družbenih omrežij.
Starši naj se aktivno vključujejo v spletne aktivnosti otrok
Starši bi se morali aktivno vključevati v spletne aktivnosti njihovih otrok tako, da se z njimi pogovarjajo o spletu in so občasno v bližini, ko njihovi otroci uporabljajo splet, kaže raziskava.
V letu 2011 skoraj podvojitev števila spletnih goljufij in kraje identitete
Slovenski nacionalni center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) je v letu 2011 zabeležil 261 prijav spletnih goljufij in kraje identitete, kar je 92 odstotkov več kot v letu 2010.
Dan varne rabe interneta letos v znamenju povezovanja generacij
Po vsem svetu obeležujemo dan varne rabe interneta. Gre za dan, ko se zgostijo prizadevanja za otrokom in mladim prijaznejši in varnejši internet.
Internet naj bo užitek in ne poligon za goljufije
Februar je mesec varne rabe interneta, kar je še ena priložnost za premislek o zaščititi pred tveganji, grožnjami in napadi, ki izvirajo iz interneta. Na to bo letos opozorila tudi posebna značka.
Starši imajo otroke pri rabi interneta za bolj vešče, kakor se imajo otroci sami
Starši imajo svoje otroke pri uporabi interneta za bolj vešče, kakor se imajo otroci sami, kažejo rezultati slovenske raziskave Mladi na netu, objavljeni ob mednarodnem dnevu varne rabe interneta.
Foto: Matjaž Rušt
