Zadnje čase časopisne strani polnijo razmišljanja ob uveljavitvi zakonov SOPA, PIPA in ACTA. O tem smo povprašali tudi 33-letno Tinkaro, ki meni, da sta določena cenzura in zaščita vsebin sicer potrebni, a se sprašuje kaj stoji zadaj. "Bo naš nov zastopnik, velezaložnik postal mister Internet in nam pobiral provizije? Če bo tako, nismo naredili nič," še dodaja. Dostopnost snemanja albumov kar v svoji dnevni sobi in javna objava je prinesla nadvlado količine nad kakovostjo ter s tem težje razlikovanje med tistimi glasbeniki, ki imajo res kaj povedati in imajo talent za to, vse to se po njenem mnenju izraža kot posledica tehnološkega napredka na glasbenem področju. Spremembo vidi tudi v tem, da se albumi ne prodajajo več, prihaja čas, ko se bo glasbo kupovalo prek interneta ali pa sploh ne in bo pravzaprav posnetek za nekega izvajalca le vizitka. Glasbeniki bodo na račun tega živeli od avtorskih in izvajalskih pravic in nastopov v živo ter prodora na tuje, večje trge, vendar pa dodaja, da to pravzaprav ni slaba novica, saj bodo glasba in koncerti še bolj dostopni poslušalcem z nadaljnjim razvojem sveta: "Zato se je treba predsodkov in nostalgije, da moramo glasbeni izdelek fetišistično držati v rokah, otresti. Čas je za 'on-line real time sessions all over the globe' ..."

Socialna omrežja so po njenem mnenju le še en novi način komuniciranja. Vendar pa pri tem izpostavlja odvisnost. Če ga znamo uporabljati in smo pri tem "srčni", a pazimo, da nas ne pahne v odvisnost, nam lahko prinesejo lepe stvari: "Kot glasbenica vidim prednost, da lahko z enim klikom objavim svojo novo skladbo in jo lahko sliši kdorkoli in kjerkoli, moji prijatelji in znanci." Pa vendar ob tej priložnosti izpostavi tudi "nezdrave načine" uporabe Facebooka, kot so objavljanje osebnih fotografij, fotografij lastnih otrok. Rešitev vidi v mikrosocialnih omrežjih: "Imel boš pet prijateljev, s katerimi boš res lahko delil vse, če si boš to želel." Prav to se ji zdi bolj v skladu z realnim življenjem in s spoštovanjem zasebnosti. Negativna stvar, ki jo opaža na socialnih omrežjih, je javno preklinjanje, žaljenje in podobno. Za takšna dejanja bi uvedla stroge administratorje. Tudi sama ima profil na Facebooku, uporablja pa ga za ohranjanje stikov s svojimi oboževalci.

To, da socialna omrežja uporabljajo otroci, se ji zdi ne sporno, saj gre za drugačne generacije od nas, "ki so se rodile z internetom in ta za njih ni nobena znanstvena fantastika. Kot je bil za nas na primer stacionarni telefon!" Problem uporabe nastane, ko ta preraste v obsedenost, razvado, tudi odvisnost, ali ob zlorabi osebnih podatkov, zato bi morali, raje kot prepovedati, mlajšo populacijo naučiti uporabljati internet na varen način, s socialnimi omrežji vred. "Prepovedi, prohibicija, represija, to smo se naučili v zgodovini že večkrat, nikoli niso prinesle nič dobrega," še dodaja.

Sama je zvesta uporabnica interneta – na mobilnem telefonu ga uporablja vedno, ko ima le priložnost. Je privrženec in vneti kupec Nokijinih naprav, predvsem zaradi rednega izgubljanja mobilnih telefonov. Redno nakupuje prek spleta, a slabih izkušenj še ni imela, le to, da jo je matična banka obvestila o nenavadnem nakupu za dolar in pol. "Poklicali so me, jaz sem preverila in se spomnila, da sem kupila note za nekaj skladb."

Preberite še:

Jože Colarič: Tudi Krka ima račun na Facebooku

Generalni direktor novomeške Krke, Jože Colarič, ki mu je bil leta 2010 dodeljen že drugi mandat, s tehnološkim napredkom opaža tudi spremenjeno vlogo IT v podjetju.

Omar Naber: Ne maram biti suženj interneta

Pevec, ki ga je slovenska javnost spoznala v Bitki talentov na nacionalni televiziji, še nikoli ni kupoval prek spleta, saj ne bi nikoli kupil stvari, ki je prej ne bi videl v živo.

Peter Bossman: Najbolj pogrešam resno raziskovalno novinarstvo

Župan Pirana, Peter Bossman, ki je za darilo prejel tablico, a je ne uporablja pogosto, je precej aktiven na socialnih omrežjih. Svojo Facebook stran za oboževalce uporablja za komunikacijo z občani.