Trgovinski sporazum so v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije. Med podpisnicami sporazuma Acta, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, je tudi Slovenija, ne pa na primer Nemčija.

Množični protesti na Poljskem

Podpora sporazumu je medtem na Poljskem sprožila množične proteste. V sredo zvečer je na ulicah Krakowa in Wroclawa proti sporazumu protestiralo okoli 20.000 ljudi. V mestu Kielce so se protesti sprevrgli v izgrede, pri čemer je bilo aretiranih 24 ljudi.

Zaradi poljske podpore so bile tarča hekerskih napadov spletne strani poljske vlade, tudi premiera Donalda Tuska. Ta je sicer zatrdil, da vlada ne bo popustila "izsiljevanju". Kritiki sporazuma menijo, da bo ta povzročil nadzor in cenzuro uporabnikov interneta.

Spletna stran Evropskega parlamenta tarča hekerjev

Po podpisu mora sporazum Acta potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic, vendar se to naj ne bi zgodilo pred junijskim zasedanjem. Tudi spletna stran Evropskega parlamenta je bila po podpisu že tarča napada hekerjev, ki pa jim ni uspelo vdreti v notranjo mrežo strani. Stran Evropskega parlamenta je bila davi zasuta z množičnimi svetovalnimi ponudbami.

Nataša Pirc Musar: Težko bo na daljši rok dopustiti, da bi splet ostal področje, ki ga ni moč nadzorovati in kjer je vse dopustno in mogoče.

Pirc Musarjeva: Tako se to ne dela

Na podpis sporazuma se je na Twitterju odzvala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je zapisala, da sporazuma Acta ne podpira, in da je "jezna na Slovenijo, ker ga je podpisala v tajnosti". "Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje," je še dodala.

Kaže se potreba po pravni ureditvi nekaterih področij

Po besedah pooblaščenke je sicer najbrž iluzorno pričakovati, da bo lahko splet še dolgo ostal bolj ali manj nereguliran - s tem ko se v informacijski družbi čedalje večji del našega delovanja odvija na in s pomočjo spleta, se kaže tudi potreba po pravni ureditvi nekaterih področij, ki so že urejana v realnem svetu.

"Težko bo na daljši rok dopustiti, da bi splet ostal področje, ki ga ni moč nadzorovati in kjer je vse dopustno in mogoče. Bistven izziv pa bo vsekakor, kako regulirati splet, ne da bi pri tem poteptali temeljne človekove pravice, med katere sodi tudi pravica do komunikacijske in informacijske zasebnosti," pojasnjuje Pirc Musarjeva.

Obstajajo rešitve, ki predstavljajo minimalne ali celo ničelne posege v zasebnost

Po njenih besedah pa prav gotovo obstajajo rešitve, ki predstavljajo minimalne ali celo ničelne posege v zasebnost, vprašanje pa je, kako močni bodo različni politični in lobistični interesi.

Med take rešitve teoretično sodijo različni pavšali, npr. pribitek, ki ga na mesečno naročnino dostopa plača uporabnik interneta in ki ga prejmejo lastniki pravic z naslova intelektualne lastnine. Znani pa so tudi zelo uspešni drugačni poslovni modeli plačevanja za avtorske vsebine na spletu, ki ne terjajo cenzure, nadzora in blokad spleta.

Podobne rešitve so v primerjavi s t.i. "three-strikes" zakonodajami neprimerno bolj prijazne do temeljne človekove pravice do zasebnosti, meni Pirc Musarjeva in dodaja, da pa bo v veliki meri rezultat odvisen od političnih in lobističnih moči, pri čemer ne gre zanemariti možnost burnega odziva javnosti, kot smo mu bili priča tudi v primeru ameriške Sope.

"Pri regulaciji svetovnega spleta ne smemo zaleteti"

"Opozarjam torej na to, da se pri regulaciji svetovnega spleta ne smemo zaleteti in da moramo iskati rešitve, ki so zasebnosti in svobodi interneta bolj prijazne," nadaljuje Pirc Musarjeva in dodaja, da bodo tudi pri informacijskem pooblaščencu najbrž imeli zaradi tega mednarodnega sporazuma več dela. Hkrati upa na razsodnost parlamenta EU.

Sporne zahteve ponudnikov dostopa do interneta so že prisotne pri nas

Pirc Musarjeva sicer še pojasnjuje, da pri nas še ni zaznati tako močnih pritiskov glede avtorskih pravic, da bi ta tematika predstavljala kakšen velik problem, vendar pa po njenih navedbah ne gre zanemariti, da imamo v Sloveniji že prisotne sporne zahteve do ponudnikov dostopa do interneta.

Sporne določbe zakona o igrah na srečo (107.a člen) namreč nalagajo možnost blokade spletnih strani in s tem nalagajo odgovornost ponudnikom dostopa do interneta in ne izvajalcem ali uporabnikom spletnih iger na srečo. Na celo ustavno spornost omenjene določbe opozarja tudi ministrstvo za pravosodje v svojem mnenju, dodaja informacijska pooblaščenka.

"Še več, urad za nadzor prirejanja iger na srečo je v zahtevi, o kateri je odločalo sodišče, dosegel, da se vse, ki klikajo na spletne strani internetnih stavnic, preusmeri na spletno stran urada," pravi Pirc Musarjeva.

Inšpekcijski postopek zoper urad za nadzor prirejanja iger na srečo

Proti uradu bodo uvedli inšpekcijski postopek, ker menijo, da urad nima pravice in pravne podlage za pridobivanje IP-številk uporabnikov internetnih stavnic. Na uradu se namreč po navedbah pooblaščenke niso zadovoljili samo z blokado nelegalnih internetnih stavnic, temveč so na svoje spletišče preusmerili podatke o prometu na blokirani spletni strani.

Ob tem poudarja, da slovenska ustava strogo varuje pravico do komunikacijske zasebnosti, in sicer je poseg v svobodo komuniciranja dopusten, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je poseg določen v zakonu, 2) da poseg s svojo odločbo dovoli sodišče, 3) da je določno omejen čas izvajanja posega in 4) da je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države.

Tanja Fajon: o odločitvi EP ne morem špekulirati

Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon je v odzivu na podpis sporazuma Acta s strani več držav članic unije zapisala, da o odločitvi parlamenta ne more špekulirati. Vendar pa spominja, da je EP prav zaradi premajhne zaščite evropskih državljanov nedavno že zavrnil t. i. sporazum Swift o prenosu bančnih podatkov.

Fajonova kot evropska poslanka poudarja, da poslanci Evropskega parlamenta niso bili podpisniki tega sporazuma, saj Evropski parlament o končnem besedilu sporazuma še ni razpravljal. "V tem trenutku še ni znano, kdaj bo, se bomo pa vsekakor že pred samim glasovanjem znašli pred zelo vročo razpravo," je sporočila.

Za začetek pričakujejo razpravo v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), odgovornem za varovanje pravic državljanov, človekovih pravic in temeljnih pravic na ozemlju unije.

Strah pred spletno cenzuro, nadzorom in zmanjšano svobodo govora

V odboru se bodo po navedbah Fajonove oprli na nedavno pripravljeno mnenje parlamentarne službe o pravnih temeljih in skladnosti sporazuma z evropskim pravnim redom, ki je bilo narejeno na pobudo odbora za mednarodno trgovino (INTA), ter seveda na pomisleke in opozorila, ki jih v zadnjih mesecih in dneh na poslance naslavljajo številni državljani.

Pri tem gre po njenih besedah predvsem za strah pred spletno cenzuro, nadzorom in zmanjšano svobodo govora, ki bi lahko predstavljali kršenje demokratičnih vrednoti in temeljnih svoboščin, ter vprašanja, komu resnično služijo avtorske pravice in zakaj so pogajanja potekala tako netransparentno.

Fajonova še dodaja, da je bila marca 2010 med podpisniki pisne izjave o sporazumu Acta, ki jo je podpisalo več kot 400 njenih poslanskih kolegov in s katero so opozorili na pomanjkljivosti oz. neustrezne rešitve, ki jih sporazum prinaša prav na področju zaščite varovanja zasebnosti in cenzure.

Tudi v Sloveniji se obeta protestni shod proti Acti

Tudi v Sloveniji se obeta izvedba shoda proti mednarodnemu trgovinskemu sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta).

Ministrstvo: Acta ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro

Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta), ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro.