Virant: Za ideje je Janša vedel že nekaj časa

Kot je v pogovoru za naš portal pojasnil predsednik stranke Državljanska lista Gregorja Viranta, sta se z Janšo večkrat srečala na sestankih strokovnega sveta SDS in je bil o omenjenih idejah seznanjen. "Vedel je, da je naša skupina tako imenovanih resetatorjev nadaljevala projekt gremonavolitve.si, skratka vedel je, da razmišljam o tem. Očitno je, da se s tako pobudo ni strinjal in ga je zelo zmotila, vendar trdim, da nam ni bilo treba nikogar spraševati, ali imamo pravico iti na svoje. Zdi se mi, da sta bila vsa ta jeza in žolč, ki ju je potem SDS izlil proti nam, nepotrebna."

Kako pa ocenjujete svoj prvi samostojni nastop na prvih predvolilnih soočenjih na televizijah prejšnji teden?
Nastope ocenjujejo volivke in volivci, sam jih ne bi želel. Lahko le rečem, da sem povedal vse, kar sem želel, in to se mi zdi najpomembnejše.

Menite, da boste uspeli prepričati volivke in volivce, da ste iz "pravega testa" za potencialnega kandidata za mandatarja v kriznih časih?
Naša državljanska lista je nekaj novega, ljudem smo ponudili, kar so iskali. Velik del volilnega telesa namreč ni imel prave izbire. Sicer pa ljudi prepričujemo zlasti s kakovostnim programom in odlično kandidatno listo. Zavedam se, da bo treba nekatere odločitve sprejemati zelo odločno in z železno roko, zlasti kadar gre za vprašanja, povezana z vzpostavljanjem pravne države, ali ko gre za boj z birokracijo. Pri vprašanjih davkov, sociale, plač ali na primer pokojninskega sistema pa bo treba iskati zlasti čim širšo stopnjo soglasja, saj bi se brez omenjenega lahko znova začel začarani krog referendumov in demonstracij, kar pa seveda ni dobro. Znam poslušati in se pogovarjati kot tudi sprejeti odgovorno odločitev. Kakor koli že, prepričan sem, da bomo v vsakem primeru spreminjali Slovenijo na bolje, ne glede na to, ali bomo zmagali ali ne.

"Na nek način se politika še vedno deli na partizane in domobrance."

Pravite, da je vaša lista nekaj novega. Kaj je pravzaprav vaša posebnost?
V zadnjih dvajsetih letih smo bili priča stalnega spopadanja med levimi in desnimi, s stalnim odpiranjem zgodovinskih tem, na nek način se politika še vedno deli na partizane in domobrance. Nam se zdi to popolnoma nesmiselno. Zanima nas prihodnost ter profesionalno in učinkovito upravljanje države.

Vendar ste le eden od subjektov političnega prostora, tako ali drugače se boste morali soočiti in delovati tudi z drugače mislečimi …
Če se bodo volivke in volivci odločili, da nam namenijo visok odstotek glasov, potem bo lažje oblikovati koalicijo in bo problem delovanja bistveno manjši. Če pa bo moč razporejena tako, da bo mogoče koalicijo skleniti z enim od velikih igralcev, bo to seveda težko, toda vsak bo moral spoštovati voljo volivk in volivcev.

V svojem programu med drugim napovedujete, da boste naredili seznam vseh institucij javne uprave in njihovo število zmanjšali. Kaj nameravate narediti z zaposlenimi?
V primeru ukinitve se institucija pripoji enemu od ministrstev, s čimer okrepimo odgovornost, saj se bo jasno vedelo, kateri minister je odgovoren za določeno področje, ne pa tako, kot je danes, ko se odgovornost prenaša na primer na določeno agencijo. Prav tako pa takšen način na dolgi rok olajšuje zmanjševanje števila zaposlenih, in sicer z nenadomeščanjem tistih, ki na primer odidejo v pokoj, in pa z odpovedjo delovnih razmerij tistih, ki ne izpolnjujejo pričakovanih rezultatov.

Gre torej za prestrukturiranje ljudi znotraj javne uprave?
Tako je. Takojšnji učinek ne bo odpuščanje. Nekega velikega odpuščanja iz poslovnih razlogov ne načrtujemo, ker menimo, da ne bi bilo pametno, saj bi v javnem sektorju povzročilo toliko negativnih reakcij, da bi to občutili uporabniki storitev. Toda pri zmanjševanju števila zaposlenih imamo zelo jasen načrt, in sicer, da jih na letni ravni zmanjšamo za dva odstotka.

Pravite tudi, da boste že v prvem letu zmanjšali javne izdatke, in sicer med drugim z jasnimi vsebinskimi prioritetami. Katera so po vašem mnenju prioritetna področja in na katerih bo treba bolj zategniti pasove?
Najprej pri masi sredstev za plače v javnem sektorju, nato pri materialnih stroških, pregledati bo treba tudi vse programe subvencioniranja in ugotoviti, kakšni so bili njihovi učinki v preteklosti. Ogromno državnega denarja se namreč zmeče za subvencije, ki na koncu nimajo nobenih učinkov. Veliko je rezerve tudi za prihranke v zdravstveni blagajni.

"Menim, da bi morali glavno težo odgovornosti za sodne zaostanke nositi predsedniki sodišč, še posebej predsednik vrhovnega sodišča."

Kje konkretno so rezerve v omenjeni blagajni?
Najprej je treba določiti standarde in normative, koliko in kaj vse mora nekdo opraviti v svoji redni službi, česar trenutno ni. Pomembno je tudi, da se odpre vprašanje dopustov, saj so šestdesetdnevni dopusti v sedanjih razmerah popolnoma nesprejemljivi in spominjajo na določene grške privilegije. Potem so tu še vprašanja cen zdravil ali na primer javna naročila v zdravstvu. Skratka manevrskega prostora za varčevanje je zelo veliko.

Na področju javne uprave pravite, da boste ohranili enoten plačni sistem, ki je bil vaš projekt, ko ste bili minister za javno upravo, vendar pa priznate, da je nestimulativen, zato napovedujete nagrajevanje delovne uspešnosti, in sicer naj bi nagrade znašale do 60 odstotkov plače. Boste povečali proračunska sredstva za plače oziroma, od kje boste vzeli denar?
Plačni sistem javnega sektorja že danes omogoča omenjeno višino nagrajevanja, problem pa je v tem, ker mase sredstev za stimulativno nagrajevanje ni. Edina možnost, kako priti do te mase je, da se del rasti plač, ki bo dogovorjena s sindikati javnega sektorja v prihodnjih letih, ne nameni za povečanje fiksnih plač, ampak za povečevanje mase za stimulacije. Torej bi se razmerje med fiksno in variabilno maso postopoma spreminjalo, tako da bi prišli do približno osmih odstotkov v masi za plače, ki bo namenjenih nagrajevanju.

Na področju pravosodja napovedujete odpravo sodnih zaostankov v petih letih. Kako konkretno nameravate to doseči in zakaj to ni uspelo že Janševi vladi, v kateri ste delovali tudi vi?
Zakaj to ni uspelo Janševi vladi, težko komentiram, ker nikoli nisem bil pravosodni minister. Sicer pa menim, da bi morali glavno težo odgovornosti za sodne zaostanke nositi predsedniki sodišč, še posebej predsednik vrhovnega sodišča. Slednji bi moral pripraviti jasen in merljiv načrt odprave sodnih zaostankov v petih letih, ga predložiti parlamentu in mu nato vsako leto poročati o uspešnosti izvajanja tega načrta. Ob tej priliki mu državni zbor podeli razrešnico ali pa ne. Predsednik vrhovnega sodišča mora enako zahtevati od predsednikov višjih sodišč in ti od okrajnih. Torej mora biti vzpostavljena jasna linija odgovornosti, po drugi strani pa morajo tudi predsedniki dobiti polna pooblastila, in sicer v smislu kadrovskega, finančnega in materialnega poslovanja, torej nasploh menedžiranja dela v sodstvu. Jaz bi vse omenjene pristojnosti prestavil iz ministrstva za pravosodje v sodno vejo oblasti, zato da so odgovornosti zelo jasne. Seveda pa mora sodna veja izvršilni povedati, kaj od nje pričakuje, katere spremembe zakonov so potrebne, da bi lahko sodni postopki hitreje stekli.

"V Sloveniji imamo veliko propulzivnih podjetij, okoli 4500, ki so rasla z nadpovprečno stopnjo rasti v zadnjih letih, tudi v obdobju krize, in ustvarila 25 tisoč delovnih mest."

Katera so po vašem mnenju tista gospodarska področja, ki bi lahko Slovenijo povlekla iz krize?
Mislim, da je v prvi vrsti samo gospodarstvo tisto, ki bo poiskalo te niše na trgu. V Sloveniji imamo sicer zelo veliko propulzivnih podjetij, imamo okoli 4500 podjetij, ki so rasla z nadpovprečno stopnjo rasti v zadnjih letih, tudi v obdobju krize, in ustvarila 25 tisoč delovnih mest. Verjamem, da je vloga vlade tudi v tem, da za podjetnike ustvarja ugodno okolje, tako na davčnem, delovnopravnem ali administrativnem področju.
Sicer pa menim, da je področij, ki bi Slovenijo lahko popeljala iz krize, mnogo, tudi informacijska tehnologija ali ekološki turizem. Če pa pogledate 15 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, boste hitro ugotovili, da prihajajo z zelo različnih področij.