Slovenija je vse manj socialna država
"V Sloveniji imamo že okoli 400 tisoč revežev in le 50 tisoč tistih, ki sodijo v krog socialnih podpirancev, kamor sodijo tudi tisti, ki jim plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje."
Omenjeno po besedah mag. Julijane Bizjak Mlakar, višje predavateljice menedžmenta v zdravstvu, zavarovalniške strokovnjakinje in nekdanje poslanke, pomeni, da smo bolj šibka socialna država. "Omogočiti, da vsi pridejo do zdravstvenega varstva v bistvu pomeni majhna finančna sredstva, hkrati pa po vseh raziskavah vpliva na povečanje bruto domačega proizvoda."
Politične elite so neobčutljive za socialno pravičnost
V Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ugotavljajo, da se politična elita ukvarja le z bojem za oblast, s tem pa zaostruje politično in gospodarsko krizo, hkrati pa je zelo neobčutljiva za socialno pravičnost. "S pomočjo nove socialne in ostale zakonodaje ter tudi s pomočjo intervencijskih ukrepov in ukrepov, ki jih še predvideva, je namreč razvidno, da želi finančna bremena krize prenašati zlasti na pleča tistih najrevnejših in srednjega sloja. Za najpremožnejše pa se načrtuje še dodatne privilegije," pove Bizjak Mlakarjeva. Po njenih besedah se tudi v zdravstvu nadaljuje kaotično stanje, ki najbolj koristi premožnim elitam, škodi pa ostalemu prebivalstvu. "Računsko sodišče že od leta 2000 naprej izreka negativna mnenja ministrom za zdravje na področju podeljevanja koncesij in upravnega nadzora, pa se glede tega nič ne spremeni."
V omenjenem gibanju opozarjajo, da državljanke in državljani zadnjih dvajset let plačujejo vlade, ministre, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in druge na najvišjih funkcijah zato, da bi varovali javni interes, v resnici pa so ravno oni tisti, ki razgrajujejo zdravstvene domove in bolnišnice, kar koristi zlasti zasebnikom. "Pri tem bi opozorili tudi na nedavni razpis ZZZS, kjer so se znova, tako kot v preteklosti, določeni zdravstveni programi vzeli bolnišnicam, in sicer so se tisti programi, ki so bolje plačani in ovrednoteni, prenesli na zasebnike, ki storitve opravljajo na profitni osnovi. Ob tem pa se te storitve opravljajo večinoma s kadri bolnišnic in tudi v njihovih prostorih, torej se spet zlorablja javno v korist zasebnega. In čeprav so se pojavile številne zahteve o ponovitvi razpisa, odgovorni o tem niso hoteli nič slišati."
Država iz izpitih delavcev dela socialne podpirance
Marjeta Šibav, članica Konfederacije sindikatov, organov Sindikata zdravstvenega in socialnega varstva Slovenije in Komisije za varstvo pravic pacientov pri ministrstvu za zdravje, pravi, da ministrstvo za zdravje med drugim ne vrši nadzora nad zdravstvenimi zavodi, ki so v javni mreži, zato se v zdravstvenih domovih in bolnišnicah vrši sistemska korupcija. "Direktorji javnih zavodov zaposlenim v zdravstvu dovoljujejo, da opravljajo dela pri konkurenčnem zasebnem zavodu, kar pomeni, da s tem odtujujejo program lastnemu javnemu zavodu. Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe v času ministra Boruta Miklavčiča je storila veliko slabega za javno zdravstvo."
Dr. Aleksander Doplihar opozarja, da je gospodarska recesija pripeljala do tega, da se število ljudi v njihovi ambulanti stalno povečuje.
Dr. Aleksander Doplihar, zdravnik prostovoljec in vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, pa opozarja, da je gospodarska recesija pripeljala do tega, da se število ljudi v omenjeni ambulanti stalno povečuje, situacije pa so vse težje. "Država bi zato morala nujno nekaj ukreniti. Mi se bojujemo že dvajset let, da bi uredili zavarovanje za vse ljudi, ki so socialno ogroženi. Dodatno zavarovanje, tistih 27 evrov, za nekoga, ki ima visoko plačo, ne pomeni nič in ravno to je glavna ovira pri odločanju naših poslancev, ki še vedno menijo, da se imajo vsi pravico in možnost zavarovati. To seveda drži, vendar mnogi teh 27 evrov preprosto nimajo," pove Doplihar. Prav tako je izpostavil, da zdajšnje parlamentarne stranke v svojih programih nimajo nujnih socialnih usmeritev, kljub temu da se opredeljujemo za socialno državo. "Naša država je socialna le toliko, kolikor iz izpitih slovenskih delavcev dela socialne podpirance," odločno konča Doplihar.
Zaradi vsega omenjenega so na poslance in vse parlamentarne politične stranke naslovili dopis, v katerem so jim predstavili cilje in zahteve Gibanja ter jih ob tem spomnili, da jih je podprlo več kot 74 tisoč državljank in državljanov.
Cilji in zahteve Gibanja na kratko:
1. Javno zdravstveno varstvo je javna služba, namenjena skrbi za zdravje ljudi, ne pa dobičku izvajalcev – zato naj se izvaja v nepridobitnih organizacijskih oblikah
2. Le izjemoma vključevati zasebne izvajalce v javno mrežo
3. Ločiti javno od zasebne zdravstvene dejavnosti
4. Izboljšati organizacijo javnega zdravstva
5. Ponovno je treba vzpostaviti univerzalno zdravstveno varstvo, t. j. omogočiti dostop do zdravljenja iz javnih sredstev vsem državljanom RS, ki bivajo v Sloveniji, in tujcem, ki bivajo v Sloveniji več kot tri mesece
6. Zahtevamo soudeležbo državljanov pri odločitvah o zdravstvu
7. Železniški zdravstveni dom Ljubljana, ki je bil brezplačno prenesen na Holding Slovenske železnice, d. o. o., ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, naj se vrne v last države Slovenije
Foto: Sebasijan Kavčič, Bor Slana
