Potrebujemo davek na sladkor?

Sladkor je, podobno kot alkohol in tobak, vzrok za številne kronične civilizacijske bolezni, od diabetesa do težav s srcem.

Hiter tempo življenja sodobnemu človeku prepušča malo časa za prehranjevanje, zato se pogosto odločamo za hitre prigrizke in nakup že pripravljenih obrokov. Obisk povprečnega prodajnega avtomata s hrano nam na videz ponuja veliko izbire, a v resnici gre predvsem za nezdrave obroke in napitke.

Zahodni način prehranjevanja je sestavljen iz velike količine predelane nizkocenovne hrane. Je glavni vzrok epidemije debelosti, s katero se sooča ves svet, in povod za številne težave z zdravjem. Ta način prehranjevanja med drugim temelji tudi na veliki količini zaužitega sladkorja, njene posledice pa so bolj nevarne kot zgolj odmik od estetskih idealov. Sladkor je, podobno kot alkohol in tobak, vzrok za številne kronične civilizacijske bolezni, od diabetesa do težav s srcem.

Kako spremeniti prehranjevalne navade prebivalstva?

Skupina ameriških znanstvenikov v znanstveni reviji Nature zato vlado ZDA poziva, da se s prekomerno porabo sladkorja spopade podobno kot z alkoholom in tobakom, z regulacijo na področju zakonodaje. Svetovna poraba sladkorja se je namreč v zadnjih 50 letih potrojila, situacija v ZDA pa je še posebej krizna, saj je tam poleg navadnega sladkorja v uporabi tudi koruzni sirup z višjo vsebnostjo fruktoze, ki po do zdaj znanih raziskavah še bolj pripomore k pridobivanju telesne teže, njegov toksičen vpliv na jetra pa naj bi bil podoben alkoholnemu.

Problem pri uživanju sladkorja je predvsem v količini. Če so naši predniki sladkor uživali poredko in v zmernih količinah, je sladkor danes sestavina praktično vseh predelanih živil, potrošnikom pa ne ostane drugega, kot da tovrstno hrano uživamo dan za dnem. Sladkor nas hitro zasvoji, je lahko dostopen, prinaša ugodje, odrekanje pa je naporno. Sladkor je hranljiv in deluje naravno.

Kaj obdavčiti in za koliko?

Ravno zaradi dejstva, da je sladkor tako vseprisoten, potrošnja pa povsem prirojena, je zmanjševanje uporabe zahteven projekt. Preprost ekonomski izračun priporoča dvig cen in s tem odvrnitev potrošnikov od nakupa. Ameriški znanstveniki se pri tem vprašanju obračajo predvsem na uveljavljen model boja proti kajenju in alkoholu, zato zagovarjajo dodatno obdavčitev vseh živil z dodanim sladkorjem. Ponekod so že začeli s podobnimi načini nadzora nad porabo nezdrave hrane. Kljub temu da je stanje na tej strani luže vendarle neprimerno boljše, je predvsem v letu 2011 veliko evropskih držav začelo z iniciativo ostrejše obdavčitve, kot odgovor tako na težave z javnim zdravjem kot tudi na vse močnejšo ekonomsko krizo.

"Z ustrezno zakonodajo je ljudem potrebno olajšati dostop do zdrave hrane in pijače ter otežiti dostop do nezdrave hrane in pijače"

S tovrstno zakonsko politiko se strinja tudi dr. Nataša Fidler Mis, vodja Službe za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki Ljubljana. Po njenem mnenju je osveščanje o zdravi prehrani sicer pomembno, a mnogo manj učinkovito od "subvencioniranja zdrave hrane in podražitve nezdrave".

Države si sicer niso povsem enotne, kaj in kako omejiti. Finska je tako po dvanajstih letih ponovno vpeljala davek na slaščice in s tem še dopolnila zakonodajo, ki dodatno obdavčuje vse pijače, ki vsebujejo sladkor. Na Danskem so na primer uvedli dodatne trošarine na hrano, ki vsebuje nasičeno maščobo, Madžari pa so z "davkom na čips" obremenili vso "nezdravo" hrano, hkrati pa povečali nadzor nad restavracijami in oglaševanjem. Francija je lani uvedla davek na brezalkoholne pijače z visoko vsebnostjo sladkorja. O podobnih ukrepih razmišljajo tudi na Irskem, v Veliki Britaniji in Romuniji.

Trošarine: Skrb za javno zdravje ali še dodatno breme socialno ogroženih?

V nadgradnji zdravstvenega sistema se je s problematiko nezdrave hrane ukvarjala tudi naša prejšnja vlada. Nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič je tako predlagal uvedbo trošarin na izdelke, škodljive za zdravje, šlo naj bi za pijače z dodanim sladkorjem, slaščice in živila z visokim deležem nasičenih maščob. Usoda zdravstvene reforme je zaradi padca vlade pod vprašajem predvsem zaradi dejstva, da so poslanci SDS predlogu uvedbe trošarin nasprotovali že v razpravi v parlamentu avgusta lani. Mnenje stroke je po mnenju Fidler Misove jasno: "Z ustrezno zakonodajo je ljudem potrebno olajšati dostop do zdrave hrane in pijače ter otežiti dostop do nezdrave hrane in pijače."

"Če boš priden, dobiš bonbon"

Naša sogovornica nas je opozorila še na eno pomembno dejstvo, kar zadeva cene prehrane, in sicer da od leta 1980 naprej cene sladkorja nenehno padajo, medtem ko cene sadja in zelenjave nesorazmerno rastejo. Po mnenju Fidler Misove k prekomerni porabi sladkorja prispeva tudi agresivno oglaševanje sladkih pijač in sladkarij, po drugi strani pa tudi (ne)odgovornost staršev, ki otrokovo priljubljenost pridobivajo predvsem s podarjanjem sladkarij. Zgoraj zapisani slogan je zato v času epidemije debelosti povsem napačen in bi ga bilo nujno nadomestiti s čim novim, bolj zdravim še dodaja Fidler Misova.

Partnerstvo med vladno in osebno odgovornostjo

Dejstvo je, da je situacija na področju prehranjevanja slabša kot kdajkoli do zdaj in da je negativni trend nekako treba obrniti. Glede na zgornje besede je moč sklepati, da moramo nekaj osebne odgovornosti vendarle nositi tudi sami potrošniki, starši in vzgojitelji. Po drugi strani pa ne smemo zanemariti dejstva, da je zdrava hrana vseeno precej dražja od nezdrave. Fidler Misova pravi, da je treba vzpostaviti "zdravo okolje", zato podpira pobudo, da bi imela nezdrava hrana "dodatek zaradi zdravstvene neustreznosti", iztržen izkupiček tovrstnega dodatka pa bi šel v namensko subvencijo sadja in zelenjave, programa za preventivo debelosti in kakovostnejšo hrano v vrtcih, šolah, bolnišnicah ter domovih za ostarele, na ta način pa bi zdrava hrana postala dosegljiva tudi za tiste, ki si jo ob zdajšnjih cenah težko privoščijo, še zaključuje.