Zoisove nagrade kot zahvala znanstvenikom

Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar se je v svojem govoru znanstvenikom zahvalila za njihove žrtve in delo za dobro slovenske in svetovne skupnosti. Kucler Dolinarjeva je uvodoma dejala, da "s Zoisom, ki se ga danes na nek način spominjamo, stopamo v samo središče slovenskega razsvetljenstva".

"Študij in kariera terjata žrtev za žrtvijo"

Ministrica se je zahvalila znanstvenikom, saj študij in kariera "terjata žrtev za žrtvijo" in s tem odmik od normalnega načina življenja, znanstveniki pa so po drugi strani pripravljeni razviti svoje darove in delati za dobro slovenske in svetovne skupnosti.

Ministrica je spomnila tudi na imperativ resnice

Ne glede na to, da "živimo v času, ko obrisi prihodnosti niso več tako brezpogojno optimistični, kot so bili videti v razsvetljenskem zamahu," pa "vendarle ostaja ljubezen do modrosti in iskanje resnice," je poudarila Dolinarjeva. Imperativ naravoslovcev in matematikov mora zato biti preseganje atomiziranega racionalizma, je dodala ter opomnila, da je odgovornost družboslovca še večja, kjer "je nevarnost za oportunizem in korupten odnos do resnice dosti večja".

Nagrada za življenjsko delo jezikoslovcu Janezu Orešniku

Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel upokojeni profesor za primerjalno germansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Janez Orešnik. Orešnik je zaslužen za razvoj jezikoslovne skandinavistike v Sloveniji, pa tudi za splošno jezikoslovje s posebnim poudarkom na slovenščini. Usmerjal je izobraževanje in raziskovanje generativne slovnice kot vodilne jezikoslovne šole, pri uporabnem jezikoslovju pa je poudarjal sociolingvistična vprašanja in manjšinsko problematiko. Ukvarjal se je tudi z uporabnim jezikoslovjem, saj je posegel tudi v razprave o jezikovni politiki v Sloveniji in predstavil skandinavske urade za jezik.

Nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke:

Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke so prejeli redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in sodelavka Instituta Jožef Stefan (IJS) Svjetlana Fajfer za področje fizike osnovnih delcev, redni profesor za diskretno in računalniško matematiko na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru Sandi Klavžar za področje matematike ter profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in sodelavec IJS Ivan Bratko za področje umetne inteligence.

Ambasadorja znanosti RS sta postala Šali in Pirjevec

Ambasadorja znanosti RS sta postala namestnik predstojnika oddelka za biofarmacevtske znanosti na Univerzi v Kaliforniji v San Franciscu Andrej Šali ter zgodovinar in profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru Jože Pirjevec.

Podelili tudi Puhova priznanja

Na slovesnosti so podelili tudi Puhova priznanja za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso. Prejeli so jih skupina raziskovalcev iz Instituta Jožef Stefan (Tomaž Kosmač, Ljubo Marion, Aleš Dakskobler, Iztok Zagožen in Čedomir Oblak) za keramični zatiček iz cirkonijevega oksida za estetsko fiksnoprotetično oskrbo zob, Franc Dolenc iz podjetja Iskratel za produktno linijo za krmilno raven SI3000 MSCP in produktno linijo za dostopovno raven SI3000 MSAP ter skupina iz Instituta Jožef Stefan (Igor Mekjavić, Borut Lenart, Jože Opeka, Bogomir Vrhovec in Mitja Babič) za toplotni maneken s simulatorjem znoja in hoje.