Erjavec: Dogovora o podnebju še ni

"Cilji podnebno-energetskega svežnja so zelo ambiciozni, zato je izjemno težko najti soglasje med vsemi članicami, ker so prisotni različni interesi. Na vsak način pa bo treba najti nek kompromis in neko soglasje. Danes je ves čas potekala razprava v smeri, kako je treba najti kompromis, vendar ga danes še nismo dosegli," je po razpravi povedal Erjavec.

Vprašanje uhajanja ogljika ostaja odprto

V Bruslju sicer vzporedno potekajo intenzivni pogovori med državami članicami EU glede podnebnega svežnja. Tako ostaja odprto vprašanje uhajanja ogljika, torej selitve energetsko intenzivne industrije izven EU. Težava je v določitvi kriterijev, kateri sektorji bodo vključeni v seznam, ki bo upravičen do ukrepov zaradi tveganja uhajanja ogljika, kar pomeni v prvi vrsti brezplačne dovolilnice za izpuste toplogrednih plinov.

Problematični so tudi: financiranje projektov zajemanja in shranjevanja CO2, namenska poraba prihodkov iz avkcij, priznanje naporov za znižanje izpustov novim članicam ter tudi izjeme pri predlaganih 100-odstotnih dražbah za elektriko. Slednje je namreč veliko držav podprlo, so pa tudi take - denimo Poljska in še nekatere nove članice, ki zahtevajo izjeme. Te bodo najverjetneje odobrene, in sicer za določeno časovno obdobje.

Slovenija podpira temeljne elemente paketa

Slovenija ves čas podpira "osnovno arhitekturo in temeljne elemente" paketa, ki ga je predlagala Evropska komisija, je poudaril Erjavec, zavzela pa se je za to, da se elektrika, proizvedena v državah, ki si bodo izborile izjemo glede avkcij v električnem sektorju, ne bi smela prodajati v druge države članice, saj bi to lahko imelo posledice na področju konkurence. Zagotoviti pa je treba tudi, da bo komisija natančno nadzorovala izvajanja teh izjem.

Slovenija nima glede fosilnih goriv in s tem izpustov toplogrednih plinov tako velikih problemov kot denimo Poljska, Bolgarija, baltske države, je pojasnil Erjavec, saj tretjino energije proizvede iz jedrskih virov, tretjino iz hidroelektrarn in le tretjino iz termoelektrarn (na Poljskem je ta delež denimo 90-odstoten).

"Če želimo zdravo okolje, to nekaj stane"

"Treba pa se je zavedati, da ima vsak tak ukrep določene finančne posledice. Če želimo zdravo okolje, to nekaj stane. Nove tehnologije - t. i. zelene tehnologije - na dolgi rok pomenijo večjo konkurenčnost in prispevajo k večji dodani vrednosti. Mislim, da je prihodnost Slovenije, da se usmerja na te zelene energije. To je bodočnost Slovenije," meni Erjavec.

Opozoril pa je tudi na težavo pri doseganju cilja zniževanja emisij v sektorjih, ki niso vključeni v shemo trgovanja z izpusti. Podnebno-energetski paket namreč sestavljajo direktiva o shemi trgovanja z izpusti toplogrednih plinov (ETS), odločba o delitvi prispevka med članicami EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za sektorje izven ETS, direktiva o OVE skupaj z delitvijo prispevka med državami članicami za obnovljive vire ter direktiva o zajemanju in shranjevanju CO2.

Emisije prometa vsaki dve leti višje za odstotek

V Sloveniji je v sektorju izven ETS problematičen predvsem promet, pravi Erjavec. V prometu se namreč v Sloveniji na vsaki dve leti emisije dvignejo za en odstotek. Treba bo okrepiti javni prevoz, železnico in porabo biogoriv, je prepričan minister. Sicer pa se morajo pri tem upoštevati ponori - to pomeni vsrkavanje ogljikovega dioksida s strani gozdov, za kar se po besedah Erjavca zavzema tudi Irska.

Ob vseh teh pogovorih, celonočnih pogajanjih na veleposlaniški ravni v Bruslju, srečanju okoljskih ministrov, dogovora o podnebnem paketu torej še ni. Veliko jih preboj pričakuje prihodnji teden, ko se bodo morali z najtežjimi vprašanji spopasti evropski voditelji, med njimi bo prvič premier Borut Pahor. Tudi češki okoljski minister Martin Bursik je izjavil, da upa, da bo še Francozom uspel dogovor o tem pomembnem vprašanju.

Ministri imajo sicer na sporedu še nekatere druge teme: predlog uredbe glede znižanja izpustov ogljikovega dioksida (CO2) iz novih avtomobilov, kjer je dogovor v glavnem že dosežen, genetsko spremenjenih organizmih (GSO), krčenje in degradacija gozdov ter reševanje svetovnih izzivov glede živega srebra.