Kajfež Bogatajeva: Vesti o vodi bodo čez 15 let polnile časopise

Komunikacija je največ, kar si je ta civilizacija zgradila, brez nje se ne znamo vzgajati, je še dejala Kajfež Bogatajeva na britansko-slovenski konferenci o komuniciranju podnebnih sprememb in energetske prihodnosti. Ob tem je izpostavila, da je komunikacija toliko bolj pomembna v primeru podnebnih sprememb, saj se moramo s pravilno komunikacijo pripraviti, da bomo sposobni sodelovati in se pripraviti na posledice podnebnih sprememb.

"Za ta način življenja nas je preveč"

"Ta trenutek moramo za pošteno komunikacijo začeti govoriti o dvigu globalne temperature za 2,5 oz. tri stopinje Celzija," je prepričana klimatologinja. Sprašuje pa se, kako skomunicirati s komer koli, da nas je preveč za ta način življenja, da način razmišljanja o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ne vodi k boljši kakovosti življenja ter da se moramo posluževati manjših, okolju prijaznih avtomobilov in energetsko varčnih hiš.

Pavel Gantar

V uvodu v konferenco je predsednik parlamenta in nekdanji okoljski minister Pavel Gantar izpostavil, da je komuniciranje znanosti z javnostmi del rešitve posledic podnebnih sprememb, ki predstavljajo eno največjih groženj človeštva. "Oblikovati moramo politike, ki bodo spodbujale komunikacijo znanosti in izobraževanja z javnostjo in gospodarstvom," je dejal.

Gantar: Znanost je najvišja avtoriteta duha

Gantar je prepričan, da je znanost najvišja avtoriteta duha in da je postala pomemben del moderne družbe. Meni pa, da je še vedno velikokrat nedostopna in oddaljena. "Znanost mora postati bolj razumljiva javnosti," je dodal Gantar.

Hribar Milič: Določenih stvari v Sloveniji preprosto nočemo sprejeti

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je spomnil, da so podnebne spremembe izziv tudi za gospodarstvo, da pa mora gospodarstvo v tem videti tudi priložnost za svoj razvoj. "Prav bi bilo, da vidimo, da v Sloveniji določenih sprememb preprosto nočemo sprejeti. Vsako leto si na GZS prizadevamo, da bi prevoznikom v cestnem prometu, ki opravljajo prevoze na tistih relacijah, ki niso tržno zanimive, omogočili subvencije. Ko teh subvencij ne znamo spraviti skupaj, se poslužujemo zasebnega prevoza," je dodal.

"Izvažamo samo les, ne pa tudi znanja in lesnih izdelkov"

Hribar Milič je pokazal tudi na problematiko javnih naročil, kjer po njegovem mnenju vidik najnižje cene prinese tudi nevarčno zgrajene stavbe. Opozoril je tudi, da v Sloveniji, ki je bogata z lesom, tega le izvažamo, ne izvažamo pa znanja in lesnih izdelkov.

Samo Hribar Milič

"V Sloveniji v tem trenutku preneha lizbonsko obdobje, nismo pa niti približno blizu treh odstotkov BDP namenili temu, da bi motivirali znanstveno sfero k raziskavam. Tudi v komuniciranju teh slabosti vidimo priložnost, da se spremenimo, da bomo bolj družbeno odgovorni in da bomo ponudili slovenskemu gospodarstvu nove poslovne priložnosti," je še dodal Hribar Milič.

Spodbujanje strokovno utemeljenega komuniciranja

S konferenco o komuniciranju podnebnih sprememb in energetske prihodnosti, ki je potekala v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani, se je odprl britansko-slovenski projekt Glas znanosti - Voice of Science. S projektom naj bi spodbudili strokovno utemeljeno komuniciranje o družbeno pomembnih temah.

Preberite tudi: