Petra Matos, ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Klikni za povečavo!

Kot je povedala Petra Matos, ena od vodij projekta, je idejo v Slovenijo prinesel Nara Petrovič. Nara je o projektu čiščenja države v enem dnevu veliko slišal od estonskih prijateljev, ki so mu akcijo predstavili iz prve roke. Akcija v Estoniji je potekala leta 2008 pod naslovom Let's do it, Estonia!, vanjo pa se je vključilo 50.000 prostovoljcev ali štiri odstotke prebivalstva. Estonska akcija je potekala pet ur (enako bo v Sloveniji), v njej pa so zbrali 10.000 ton odpadkov. Nadaljnjo pobudo v Sloveniji je prevzel Aleš Pevc, ustanovitelj in urednik spletnega časopisa Pozitivke.net. S promocijo akcije in sodelovanjem občin, državnih institucij, medijev, podjetij, drugih organizacij in velikega števila prostovoljcev pa se je akcija v dobrih osmih mesecih razvila v prepoznaven projekt, v katerega je dan pred akcijo vključenih že deset odstotkov prebivalcev Slovenije, oziroma toliko, da je ponekod na zbirnih mestih prijavljenih preveč ljudi, zato jih organizatorji preusmerjajo na druga zbirna mesta.

Estonija le zgled, Slovenija ubrala lastno pot

Organizacija v Estoniji je bila za Slovenijo sicer zgled, a je po besedah Matosove slovenska akcija strukturno zasnovana drugače, predvsem kar zadeva organizacijo, ki je usmerjena na lokalno raven in tesno sodelovanje z občinami. Prav tako so več energije usmerili tudi v osveščanje in izobraževanje javnosti preko šol in vrtcev. Organizatorji se zavedajo, da celotne površine Slovenije kljub dobremu odzivu prostovoljcev ne bodo mogli očistiti vseh odpadkov, saj na sobotni akciji ne bodo pobirali gradbenih in naravnih odpadkov, prav tako se ne bodo lotili odlagališč, kjer je dostop nevaren ali otežen. Kljub temu pa želijo z akcijo osveščati ljudi, da je tako majhna država, kot je Slovenija, preveč obremenjena z odpadki in da je neurejenost odlagališč velik problem, ki ga ne morejo reševati le občine in komunalne službe, temveč vsi posamezniki s svojim načinom življenja. Tako velik pomen dajejo prvemu vseslovenskemu digitalnemu registru divjih odlagališč, ki je sicer obstajal že prej, a je bil zaradi različnih popisnih metodologij in zastarelosti potreben prenove. Posebnost registra je v njegovi javni dostopnosti in možnosti stalnega posodabljanja. Poleg Zavoda za gozdove ga oblikujejo prostovoljci, ki so popisali več kot 11.000 lokacij divjih odlagališč. Register poleg natančnih lokacij ponuja podatke o dostopu, velikosti, površini in strukturi divjih odlagališč.

Slovenija leta 2030 – država brez odpadkov?

Organizatorji projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu! želijo z akcijo in vzporednimi aktivnostmi opozoriti tudi na probleme netrajnostnega ravnanja z odpadki in spodbuditi k zmanjšani in učinkovitejši rabi naravnih virov. Trenutno je slovenska družba na slabi poti proti trajnostnemu razvoju, saj proizvodnja odpadkov iz leta v leto narašča – v letu 2008 smo pridelali 453 kilogramov odpadkov na prebivalca, od katerih jih 75 odstotkov ni šlo v nadaljnjo predelavo, s čimer obremenjujemo okolje, hkrati pa izgubljamo pomembne naravne vire. Na podlagi razprave, ki poteka v teh dneh, nastaja dokument, ki bo izšel kot državljanska pobuda in bo naslovljen na vlado Republike Slovenije. Z njim želijo ob številčni podpori civilne družbe vlado pozvati, naj se s politiko ravnanja z odpadki začne ukvarjati bolj trajnostno, in s tem doseči cilj, da bo Slovenija do leta 2030 postala država brez odpadkov ali t. i. »zero waste« država.

Potrebujemo velike spremembe v naših navadah

Heiki H. Attila, finski predstavnik svetovne okoljske akcije, ki bo potekala leta 2012, je izrazil svojo podporo in hvaležnost organizatorjem slovenske akcije in ob tem izpostavil velik pomen civilne družbe pri okoljskih projektih. Za to, da bomo znali preživeti in ohraniti planet tudi za prihodnje rodove, bodo po besedah Atille potrebne velike spremembe v navadah in načinu življenja vseh ljudi.

Kaj po koncu akcije?

Na vprašanje, kakšni so načrti organizacijske skupine po zaključku projekta, se Petra Matos le zasmeje in doda, da ima že zdaj nostalgijo po delu v tako dobri ekipi, da pa delo po sobotni akciji še zdaleč ne bo zaključeno. Poleg centralnega registra divjih odlagališč, ki ga bodo prek spletne strani http://www.ocistimo.si/ in Geopedije posodabljali in spremljali tudi v prihodnosti, organizatorji preko Zakladnice idej spodbujajo ljudi, da izrazijo svoja pričakovanja in nove pobude, ki bodo lahko dobra izhodišča za nove akcije. Nov izziv pa jim predstavlja tudi povezovanje z organizatorji akcije na svetovni ravni, ki bo predvidoma potekala leta 2012 in v kateri po besedah Matosove Slovenija zagotovo ne bo manjkala.

Kliknite na:

TEMA: Očistimo Slovenijo v enem dnevu

Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je narejen po zgledu projekta Let's do it, Estonia!, ki je v Estoniji potekal leta 2008. Na dan čistilne akcije se je v Estoniji zbralo 50.000 prostovoljcev.