Sončna elektrarna – okolju prijazna in (še) dobičkonosna investicija

Prednosti sončne energije je veliko: je brezplačna (ne potrebuje energenta, za katerega bi morali plačati), se sklada z okoljem (na primer fotovoltaični moduli, vgrajeni v streho), ne onesnažuje okolja (z vgradnjo sončne elektrarne moči en kilovat na leto zmanjšamo CO2 za 500 kilogramov), proizvodnja in potrošnja potekata na istem mestu in z njo lahko oskrbujemo tudi oddaljena območja. Prvič so sončno obsevanje neposredno pretvorili v električno energijo konec petdesetih let prejšnjega stoletja za oskrbo satelita z elektriko, a se potem razmah uporabe fotovoltaičnih sistemov zaradi visokih cen in nizkih izkoristkov vse do osemdesetih let ni zgodil. Danes so sistemi postali precej bolj dostopni – v prvi vrsti zaradi nižje cene opreme, višjih izkoristkov in spodbud s strani države.

Slovenija že presegla cilje za leto 2014

Direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac je povedal, da je v Sloveniji trenutno zgrajenih sončnih elektrarn v skupni moči 35 megavatov, kar bo letos predstavljalo 0,3 % vse električne energije, ki jo bomo porabili: "Delež se morda zdi majhen, tudi resna energetska podjetja na proizvodnjo električne energije iz sončne energije gledajo kot na igračke, a je število inštaliranih sončnih elektrarn v zelo velikem porastu, tako da se bomo konec leta verjetno že približali enemu odstotku. S trenutnim stanjem je Slovenija že presegla precej neambiciozne cilje države za leto 2014."

Zagotovljena odkupna cena

Poznamo otočne elektrarne, ki služijo predvsem za oskrbo objekta z električno energijo, in tiste, ki so priključene na električno omrežje, kar pomeni, da investitor prodaja električno energijo. Država spodbuja izgradnjo sončnih elektrarn, saj računa nato, da bodo njihove cene padale in bo tovrstna električna energija postala konkurenčna. V Sloveniji jo prodajajo po višji ceni kot je običajna, saj je bil sprejet sistem subvencioniranja, ki gradnjo sončnih elektrarn podpira tako, da zagotavlja odkup tako proizvedene električne energije po zagotovljeni odkupni ceni ali zagotovi obratovalno podporo, če lastnik elektrarne sam prodaja električno energijo na trgu.

Država spodbuja izgradnjo sončnih elektrarn, saj računa nato, da bodo njihove cene padale in bo tovrstna električna energija postala konkurenčna.

Za primerjavo: običajna cena z omrežnino se giblje med 12 in 15 centi evra za kW, cena za elektriko iz sončne energije pa med 30 in 35 centi. Cena za zagotovljen odkup električne energije iz sončnih elektrarn, ki je višja od cen za energijo iz drugih virov (tudi obnovljivih), je določena po posebni uredbi, po kateri sredstva zbira Center za podpore Borzen. Vanj prispevamo vsi plačniki računov za elektriko, za katere je predpisan tudi delež za podporo obnovljivim virom energije.

Sončna elektrarna kot naložba

Za investitorja je torej taka elektrarna naložba, ki se po določenem času ne le povrne, ampak mu prinaša dobiček. A ker je sončnih elektrarn vse več, cena tehnologije pa stalno pada, tudi država vse od izhodiščne ravni v letu 2009 niža višino zagotovljenih odkupnih cen (letos so odkupne cene tako nižje že za 20 odstotkov.) Cena je določena po Uredbi o podporah električni energiji. Odkupne cene so višje za integrirane fotonapetostne sisteme in malo nižje za sončne elektrarne, ki so postavljene kot samostojni objekti na tleh.

Za primerjavo: običajna cena z omrežnino se giblje med 12 in 15 centi evra za kW, cena za elektriko iz sončne energije pa med 30 in 35 centi.

Motiv je komercialen

Pogodbo o odkupu električne energije investitor in Borzen električne energije skleneta za 15 let, kar pomeni, da investitor celotno pogodbeno obdobje proizvedeno energijo prodaja po isti ceni. Po 15 letih se investicija gotovo že povrne (če ne bi bilo podpore, bi se povrnila šele v približno 30 letih), po tem obdobju pa bo šel investitor na trg električne energije in našel ponudnika za odkup elektrike, ali pa jo bo porabil sam (seveda po takratnih cenah). »Osnovni motiv večine investitorjev torej ni lastna oskrba ali zelena energija, saj se finančno ne splača, ampak oddajanje v omrežje in prodaja električne energije po višji zagotovljeni ceni. Investitorju je normalno v interesu, da elektrarno v nekem času odplača (nekako v vsaj v desetih letih), nato mu pomeni investicijo, od katere bo imel nek dobiček,« je pojasnil Nemac, ki je leta 2001 postavil prvo sončno elektrarno.

Investicija se splača

Če bi na streho enodružinske hiše, ki izpolnjuje pogoje za inštaliranje sončne elektrarne (orientacija strehe in osončenost, naklon, odsotnost ovir, ki preprečujejo osvetlitev …) s približno površino 80 kvadratnih metrov, namestili sončno elektrarno z inštalirano močjo 10 kilovatov, bi zanjo odšteli približno 31 tisoč evrov (brez DDV-ja), so sporočili iz podjetja Plan-net. V enem letu bi povprečno proizvedli 10.050 kWh, država pa bi letos za 15 let zagotovila odkup po 0,334 evra na kilovatno uro. To pomeni, da bi se investicija povrnila v približno devetih letih, ostalo bi vam še šest let, v katerih bi na leto zaslužili približno 3300 evrov. Po tem času pa bi bil zaslužek odvisen od odjemalca, s katerim bi se dogovorili za nakup. Vsekakor bi se za nakup morali odločiti čim prej, saj država subvencijo za zagotovljeno odkupno ceno za sončno energijo vsako leto niža.