O bolj in manj prijaznih vrstah energije, kaj pravzaprav pomenijo in prinašajo obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije ter (še enkrat) kdaj je zadnji rok za vgradnjo delilnikov toplotne porabe v večstanovanjskih objektih je po svojem predavanju na konferenci Obnovljivi viri in učinkovita raba energije za SiOL spregovoril mag. Hinko Šolinc, vodja sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri direktoratu za energijo ministrstva za gospodarstvo.

Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije – ali moramo ta dva pojma obravnavati ločeno ali povezano?

Obnovljivi viri energije so na strani oskrbe z energijo, učinkovita raba energije pa na strani porabe energije. Izraza sta ločena, obravnavamo pa ju skupaj, ker gre za tehnologije, ki zmanjšujejo vpliv na okolje. Nekateri obnovljivi viri energije se obravnavajo tudi statistično oziroma po definiciji za ukrep učinkovite rabe, če so v takih tehnologijah, da zmanjšuje nakup energije iz omrežja. Primer: toliko energije, ki jo pridelamo iz sonca za ogrevanje tople vode v gospodinjstvu, jo manj porabimo iz omrežja; sonce je vir, vendar ni vir, ki bi se ga dalo kupiti, zato ta ukrep šteje za ukrep učinkovite rabe energije. Če imamo po drugi strani v neki občini sistem za daljinsko ogrevanje na biomaso, to z vidika porabnika ni povsem enako, ker on to energijo z vidika gospodinjstva vendarle kupi po neki ceni.

Ali bodo izpolnjevanju zadanih nalog zmanjšanja emisij toplogrednih plinov več prispevali obnovljivi viri energije ali učinkovita raba energije?

Oboje je povezano s to nalogo, a ne vedno linearno. Če, denimo, imamo jedrsko elektrarno, ta ni ne obnovljivi ne fosilni vir, in zmanjšamo nakup iz nje, se emisije zaradi tega ne bodo nič zmanjšale. Stroškovno je poraba nižja, emisije pa so nižje, če pa zmanjšamo porabo iz Šoštanja, se zmanjšajo tudi emisije.

Ali je torej jedrska energija prijaznejša od tiste, pridobljene v termoelektrarnah?

Kratkoročno nedvomno, srednjeročno tudi, kaj bomo naredili z odpadki, pa v tem hipu ne vemo. Velike dileme so po vsem svetu, v Nemčiji so, denimo, izglasovali, da bodo do leta 2020 zaprli vse obstoječe jedrske elektrarne in da ne bodo več gradili novih.

"Predpisi se zelo hitro spreminjajo in s tem tudi uvrstitve. Zgled so nam lahko Avstrijci, Danci, Nemci …"

Pa bi vi raje živeli v Krškem ali v Šoštanju?

Če nič ne raznese, je v Krškem neprimerno boljše.

Ali menite, da Slovenija dela dovolj v smeri izpolnjevanja okoljskih nalog, ki nam jih, ne nazadnje, narekujejo tudi evropske direktive?

Razen na prometu, kjer smo šele zdaj začeli in še ne dovolj intenzivno, kar delamo. Imamo različne spodbude, od Ekosklada do odkupa zelene elektrike, in to kar dobro deluje. Ministrstvo za okolje in prostor ima pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki zagotavlja, da so vse na novo zgrajene stavbe pri nas res v evropskem vrhu – pravzaprav v svetovnem vrhu. Po posameznih elementih stavbe smo po danes veljavnem predpisu pri nas v EU drugi, tretji, peti …

Kdo pa je prvi? Kdo nam je lahko zgled?

Predpisi se zelo hitro spreminjajo in s tem tudi uvrstitve. Zgled so nam lahko Avstrijci, Danci, Nemci …

Kje pa šepamo?

Pri prometu.

Kaj bi lahko bil prvi korak, da še to uredimo?
Prvi korak je zagotovo javni promet, ki bi se ga dalo z razmeroma majhnimi naložbami razmeroma dobro urediti. Drugi korak pa so, in na tem nekaj že počasi delamo, železnice, a ta zaostaja zaradi istega razloga kot marsikaj drugega – zaradi umeščanja v prostor.

Še ena aktualna energetska tema, ki se neposredno dotika vseh, ki živijo v večstanovanjskih objektih: ali imajo prav tisti, ki zadnje dni tolmačijo, da se je rok vgradnje delilnikov toplotne porabe v večstanovanjskih objektih premaknil?

Nimajo. Rok ostaja letošnji 1. oktober, ki se ni premaknil in se tudi ne bo.

Preberite več:

Stritih: Načrti so ambiciozni in zahtevni, niso pa neizvedljivi

"V Sloveniji bi se morali bolj zavedati, da živimo na enem od območij, ki je na podnebne spremembe najbolj občutljivo," opozarja naš sogovornik.

Šolinc: Že s spremembo obnašanja lahko prihranimo do petine

6. marca je svetovni dan varčevanja z energijo, a bi nas zavest o nujnosti in koristi učinkovite rabe energije morala spremljati vso leto.