Zakaj takšen strah pred gensko spremenjenimi organizmi?

Tako je v pogovoru za SiOL povedal prodekan za področje agronomije na biotehniški fakulteti Borut Bohanec in ob tem dodal, da takšnih sort koruze z žlahtnjenjem niso mogli doseči zato, ker nobena druga sorta koruze naravno ni bila odporna na omenjena škodljivca. "Zato smo potrebovali novo metodo, s katero smo gen za odpornost prenesli z nekega drugega organizma."

Gensko spremenjeni organizmi nastanejo torej s sodobnimi biotehnološkimi metodami genskega inženiringa.
Gene lahko že več desetletij posamično izoliramo in jih primerno opremimo, tako da delujejo v različnih organizmih, bodisi mikrobnih, živalskih ali rastlinskih. Te aplikacije so množično v uporabi zlasti v farmaciji, kjer na ta način izdelujejo številna zdravila, ter v proizvodnji encimov. Mogoče je med njimi najbolj znan inzulin, pri katerem je v bakterijsko celico vnesen človeški gen. Sintetični inzulin je sicer prvo biološko zdravilo, ki se je na trgu pojavilo v začetku osemdesetih let.

Ali zaradi gensko spremenjenih rastlin porabimo manj pesticidov?
To je velika želja in večinoma se tudi uresničuje. Če govoriva o zaščiti proti insektom, potem lahko temu zagotovo pritrdim. Lep primer je bombaž. Ta je v svetovnem merilu skoraj že v celoti transgen, ker je imel hudo težavo s škodljivci, zato so ga škropili 12- do 13-krat na leto z insekticidi, ki so znotraj pesticidov najbolj nevarna skupina škropiv. Po tem, ko so mu vgradili en do dva gena iz bakterije Bacillus thuringiensis, je bombaž postal odporen na svoje najhujše škodljivce. Zdaj ga škropijo le še dva- do trikrat letno.

Ali lahko škodljivci postanejo odporni na strupe, ki jih proizvajajo gensko spremenjene rastline?
Zagotovo. Tako kot velja za vsa škropiva, če se dolgo časa uporablja ista. Toda če vgradimo en gen, bomo morda s tem odpornost dosegli za deset let, če jih vgradimo več, pa je to dolgoročnejše. Razlog je v tem, da škodljivi organizem (gliva, žuželka) zelo težko hkrati mutira na več genih, zato je takšna odpornost lahko trajna.

Zavedati se je treba, da mora vsak nov izdelek naprej prestati več raziskav in vsi izdelki, ki jih pošljemo na trg, gredo skozi zelo stroga preverjanja.

Če v neko rastlino vgradimo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo določenega strupa proti določenemu škodljivcu, ali je lahko ta strup nevaren tudi za človeka?
Krompir, ki je na primer odporen proti koloradskemu hrošču, proizvaja specifičen toksin, ki je škodljiv le omenjenemu hrošču, ne pa tudi drugim žuželkam, kaj šele človeku. Poleg tega je v tem primeru zelo nizka tudi količina proizvedenega toksina. Nasprotno insekticid škodi mnogim žuželkam in potencialno tudi ljudem.

V javnosti prevladuje prepričanje, da naj bi bili vplivi gensko spremenjene hrane dolgoročno neraziskani, torej nepredvidljivi.
Zavedati se je treba, da mora vsak nov izdelek naprej prestati več raziskav in vsi izdelki, ki jih pošljemo na trg, gredo skozi zelo stroga preverjanja. Logično, da se vedno vprašamo, ali je preverjanja dovolj. Toda, če bi se tako spraševali tudi pri drugih tehnoloških rešitvah oziroma njihovih izdelkih, potem se nikoli ne bi na primer vozili z avtomobili ali letali. Analiziraš lahko strah, ki ga poznaš, ne pa tistega, ki ga ne. Ampak žlahtnitelji širše gledamo na stvar, ker vemo, kako z drugimi postopki enako premetavamo gene, le da se o teh mnogo manj ve. In nedavno smo se spraševali o množičnem poginu čebel. Sam sicer menim, da so jih namerno zastrupili, drugi strokovnjaki pa so domnevali, da je lahko vzrok za to dejstvo, da se koruzno seme razkužuje z insekticidom, ki je nevaren čebelam. Če bi uporabljali gensko spremenjeno koruzo, teh težav ne bi bilo, ker je tovrstna koruza testirana tudi za to, da ne škodi čebelam, hkrati pa učinkovito uničuje koruznega hrošča.

Veliko je očitkov tudi glede genskega onesnaževanja, saj naj bi se gensko spremenjeni organizmi, ki se enkrat znajdejo v odprtih sistemih, prosto širili v okolju in se križali z naravnimi organizmi ter tako onesnaževali gensko nespremenjene vrste na nenadzorovan način.
Tak primer pri živalih je hitrorastoči losos, ki ga niso dovolili vzrejati, saj so se bali, da bi ob morebitnem nenamernem izpustu v naravno okolje hitro prevladal nad običajnim. Pri rastlinah takšnih primerov trenutno ni. Je pa treba poudariti, da tu ne smemo posploševati, točno moramo vedeti, o čem govorimo, nekatere rastline imajo na primer sorodnike, s katerimi se zelo lahko križajo, nekatere pa ne, vse to pa se upošteva ob pridobitvi dovoljenja za pridelavo.

Če nekje raste pšenica, je popolnoma razumljivo, da ne raste mak, in če že raste pšenica, je popolnoma vseeno katera, ali je to gensko spremenjena ali ne.

Veliko je tudi mitov o tem, da genski inženiring vpliva na biotsko raznovrstnost rastlin.
Tega pa sploh ne razumem. Če nekje raste pšenica, je popolnoma razumljivo, da ne raste mak, in če že raste pšenica, je popolnoma vseeno katera, ali je to gensko spremenjena ali ne. Skratka, ne vidim povezave, zakaj bi gensko spremenjene rastline kakorkoli zmanjševale biotsko raznovrstnost. Naj tudi povem, da imamo ravno za žlahtnjenje genske banke in v njih shranjujemo čim bolj raznolike genotipe za dolgoročno ohranjanje biotske raznovrstnosti. Tudi pri nas imamo takšno gensko banko.

Očitki letijo tudi v smeri nadzorovanja svetovne pridelave hrane, ki naj bi bila v rokah peščice bogatejših držav oziroma podjetij, ki imajo tovrstno tehnologijo.
Velika podjetja so na tem področju res v prednosti. Zelo jim ustreza tudi izjemno huda reguliranost tega področja. Postopek sproščanja nekega gensko spremenjenega izdelka na trg je zelo drag in dolg. In tega si majhne hiše ne morejo privoščiti. Dogaja se tudi to, da se tovrstna podjetja večinoma odločajo le za velike poljščine. Žal nočejo sprostiti rastlin, ki bi bile neposredno koristne potrošniku.

Mislite takšne, v katerih so na primer povečane sestavine, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek rakavih obolenj, kot jih imajo po naravi ohrovt, brokoli ali zelje ali pa bi ustvarjali takšne, ki so odporne na sušo ali zmrzal?
Takšne rastline že obstajajo in prepričan sem, da se bi z njihovo morebitno prisotnostjo na trgu javno mnenje spremenilo. Na trg pa prihajajo gensko spremenjene rastline, namenjene izboljšani pridelavi, recimo odporne na sušo, z zmanjšano potrebo po gnojenju ali odporne na zmrzal. Rastlin z odpornostjo na sušo še ni na trgu, bodo pa kmalu in njihova odpornost se bo v prvi fazi povečala za 10 do 15 odstotkov. Na zmrzal pa se je že povečala in recimo tropski gensko spremenjen evkaliptus lahko prenese do –8 stopinj Celzija.

V Sloveniji so de fakto prepovedane tudi transgene rastline za pridobivanje farmacevtskih izdelkov.

Evropejci, vsaj tako kaže Eurostat, podpiramo transgene rastline za pridobivanje farmacevtskih izdelkov, manj pa smo nagnjeni k genskemu inženiringu pri pridobivanju hrane.
V Sloveniji so de fakto prepovedane tudi transgene rastline za pridobivanje farmacevtskih izdelkov. Želeli smo namreč poskusno pridelati dva ara riža, ki je namenjen zdravljenju Gaucherjeve bolezni, vendar nam tega niso dovolili. Gre za edinstven izdelek, razvit na univerzi v Vidmu. Občina, v kateri naj bi se to odvijalo, je dejala, da prepovedujejo predelavo kakršnihkoli gensko spremenjenih rastlin, sklad kmetijskih zemljišč pa nam je odgovoril, da uporabniki ne smejo onesnaževati okolja, ali pridelovati gensko spremenjenjih rastlin. Za bolnike s to vrsto bolezni je potrebnih med sto do tristo tisoč evrov za klasična zdravila, za zdravila iz gensko predelanega riža pa bi cena padla vsaj za dvajsetkrat.

Kje vse lahko najdemo gensko spremenjene organizme v Sloveniji?
Sploh jih ne najdemo, le na primer v krmi, in sicer zato, ker ima v sebi sestavine genetsko spremenjene soje, ki jo uvažamo iz Južne Amerike in drugod.