Torek, 7. 6. 2022, 19.01
2 leti
Preobremenjenost slovenskega zdravstvenega sistema je očitna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,52
6
Primarno zdravstvo obsega primarno ginekologijo, družinsko medicino, medicino dela, prometa in športa, zobozdravstvo, primarno pediatrijo in lekarne. Ti deležniki se spopadajo z veliko izzivi, saj opažajo, da je ena od največjih težav slabo komuniciranje zdravstvenih ustanov na lokalni ravni z državnimi. Težava je tudi preobremenjenost vseh iz primarnega zdravstva, zato so v Sloveniji čakalne dobe za specialiste tako dolge.
Predsednik odbora za osnovno dejavnost Zdravniške zbornice Slovenije Rok Ravnikar meni, da je bistvena težava čakalnih dob v Sloveniji, da je veliko napotitev zaradi defenzivne medicine težava: "Ko imaš kot zdravnik premalo časa za obravnavo pacienta in prideš do nekega vprašanja, ki ga ne moreš razrešiti v tistem trenutku, se odločiš za napotitev k specialistu na višjo raven."
Čakanje na termin daljše od dopustne meje
Preobremenjenost zdravstvenega sistema je očitna, saj je vsaj pri 72 odstotkih čakanje na termin daljše od dopustne meje.
Ravnikar pravi, da je število bolnikov na posameznega družinskega zdravnika odvisno od njihove starosti: "Poznamo tako imenovani glavarinski količnik – če imamo neko mešano populacijo, je v eni ambulanti opredeljenih nekje med 1.500 in 1.600 bolnikov."
Nujna bi bila uporaba elektronskih kartonov
Nujna bi torej bila digitalizacija slovenskega zdravstva – uporaba elektronskih kartonov. A to ne pomeni samo izvida v elektronski preobleki, ampak zdravstveni karton, do katerega bi dostopali vsi udeleženi v skrbi za zdravje bolnika. Zdravstveni delavci namreč opažajo, da jim v praksi birokracija vzame preveč časa, zaradi česar zmanjka časa za obravnavo bolnika.
Ravno zaradi tega so predlagali dodatno administrativno pomoč, predstavljene pa so bile tudi dobre prakse – primer Lenarta v Slovenskih goricah, kjer jim je v dvajsetih letih uspelo skoraj nemogoče.
"Iz dveh pravzaprav zapuščenih in vsaj ene razpadajoče šolske ambulante nam je uspelo zgraditi tri ambulante, ki so na visoki strokovni ravni," je povedala pediatrinja Bernarda Vogrin. V teh ambulantah skrbijo za otroke iz šestih občin in sedmih osnovnih šol v upravni enoti Lenart.
Kaj pa želijo bolniki?
"Mi bi želeli, da sta v središču kakovost in varnost zdravstvene obravnave bolnika. Ne želimo, da so bolniki v središču le takrat, kadar gre kaj hudo narobe, kot je bilo v preteklosti," je dejal njihov predstavnik Franc Zalar.
Ta je za naslednji teden napovedal združitev organizacij, ki se ukvarjajo s področjem zdravstva, v Zvezo pacientov Slovenije, ki bo delovala pod vodilom: "Nič o pacientih, brez pacientov."
6