Uživajte v košarki in igrajte v prvi vrsti zase

Ni nobena skrivnost, da se je treba od države do države prilagajati športnikom zaradi različne mentalitete, da lahko iz njih iztisneš ves potencial. In potencial imajo slovenski košarkarski reprezentanti. Svojo kakovost so pokazali že večkrat v preteklosti. Pred dvema letoma so pod taktirko Jureta Zdovca prišli do zgodovinske uvrstitve – četrtega mesta v Evropi. Kar sedem igralcev ima Maljković identičnih (Lakovič, Udrih, Dragić, Slokar, E. Lorbek, Smodiš, Jagodnik), kot jih je imel Zdovc, s tem, da Jure še ni mogel računati takrat na poškodovana Gorana Dragića in Matjaža Smodiša.

Nekako ni videti, da bi imela Slovenija v Litvi nek koncept, kdo kaj nosi v tej reprezentanci. Če primerjamo druge ekipe, imajo natanko določeno začetno peterko, medtem ko Maljković eksperimentira vsako tekmo posebej. Niti na eni tekmi ni začel z identično postavo. Zdovc jo je pred dvema letoma na Poljskem imel (Jaka Lakovič, Domen Lorbek, Boštjan Nachbar, Erazem Lorbek, Primož Brezec), srbski strokovnjak pa nekako ne zaupa točno določenim. Videti je, kot da se Slovenija na vsaki tekmi skuša postaviti v bran najboljšim lastnostim nasprotnikove igre in temu primerna je tudi začetna postava, namesto da bi izkoristil vse atribute slovenske reprezentance. Naj se drugi prilagajajo nam, ne mi njim. Verjetno se vsi spomnite zadnje pripravljalne tekme v Stožicah, ko je "Boža" začel s centrsko navezo Begić-Lorbek, s pomočjo katere je Slovenija naredila razliko, "twin tower" pa je dal posledično svež veter v krila tudi soigralcem za suvereno zmago. Begić je v odlični formi, zato bi lahko njegovo kakovost izkoristil že povsem na začetku in ne šele ob lovljenju rezultata. Le proti Rusiji sta začela skupaj in prav ta tekma je najbolj navdušila Maljkovića na tem prvenstvu. Pa še najstarejši od bratov Lorbek je prišel do izraza. Če imajo začrtane smernice glede začetne peterice Španci, Francozi, Srbi, Rusi …, ni razloga, zakaj jih ne bi imela tudi Slovenija (le Zoran Dragić je standardni igralec prve peterke).

Vsi v Sloveniji se zavedamo, da so naši košarkarji sposobni igrati na bistveno višji ravni, pred naslednjim testom pa morajo imeti v glavah le razmišljanje, kako povsem razbiti Finsko, ki je, roko na srce, dva razreda slabša od naših. Le s takšno predstavo se bodo psihološko dvignili in dali nekoliko misliti Špancem, s katerimi se bodo nato pomerili v četrtfinalu. Se pa mora selektor zavedati, da pred tekmo s Finsko našim košarkarjem zagotovo ne pomaga izjava, v kateri se je dotaknil slabšega odstotka meta slovenske reprezentance. V oči bode predvsem mnenje o dometu reprezentance: "Brez meta se danes težko igra košarko. Če porabimo 25 ali več žog in zadenemo trikrat ali štirikrat, ne moremo premagati nobenega. To je objektivna ocena. Ali imamo koga s slovenskim potnim listom in boljšim metom? Imamo, vendar ni prišel. Tem fantom vsa čast. Niso najboljši na svetu, a so naši. Do zadnjega dneva bom verjel v njih. Niso material za zlato medaljo, kar vsi vemo. Niso za vrhunske domete, vendar niso tako slabi, kot so igrali proti Makedoniji."

V fante je treba verjeti in jim vliti energijo, da lahko premagajo prav vsakega, kakor je denimo govoril Zdovc na Poljskem, navkljub poškodbam Dragića ter Smodiša. Cilj mu je bila medalja. Kakšen je domet, na koncu pove šele rezultat. In selektor mora biti v prvi vrsti tisti, ki mora verjeti, da so njegovi fantje sposobni vrhunskih dosežkov. Nedopustno je govoriti, da nimajo dometa za najvišja mesta. Sploh pa ne v času, ko se približuje četrtfinalni boj. Razen, če je to kulisa za javnost. Jaka Lakovič in soigralci: Slovenija verjame v vas, saj ste v preteklosti že dokazali, da ste lahko heroji. Zakaj ne bi bili še tokrat? Uživajte v košarki in igrajte v prvi vrsti zase! Ljudje bodo veseli, ko boste vi zadovoljni.